To desetletje je zaznamovalo dogajanje na oddelku za umetnostno zgodovino z veliko dinamiko v vseh pogledih in mnogimi spremembami. V zadnjem obdobju političnega obstoja SFR Jugoslavije je oddelek živel v skromnih delovnih in finančnih možnostih in tudi kadrovsko se ni mogel krepiti; te okoliščine so zapirale poti za normalni razvoj oddelka ter zavirale intenzivnejše raziskovalno delo, kljub velikom naporom vseh in zavzeti razvojni politiki Znanstvenega intituta Filozofske fakultete. Pedagoško in znanstveno-raziskovalno delo se je odvijalo v okvirih že doseženega, brez posebnih izboljšav za izvajanje predavanj, brez nakupov nove tehnične opreme, z maloštevilnimi nakupi knjig; skrb je bila namenjena ohranjanju kontinuitete pri periodičnih publikacijah, nakupu novih strokovnih knjig, objavljenih v Sloveniji, medtem ko so novitete od drugod povečini prišle kot zamenjava za vsakoletno številko Zbornika za umetnostno zgodovino. Že v letu 1991 so se pogoji delovanja pričeli spreminjati in zlagoma izboljševati.

V tem desetletju so bili predstojniki oddelka redni prof. dr. Nace Šumi, po njegovi upokojitvi Leta 1994 je vodenje prevzel red. prof. dr. Janez Höfler in 1996 (tedaj še) izr. prof. dr. Nataša Golob. Vsak je po zvojih močeh prispeval k rasti oddelka, k razvoju in celovitosti stroke, k dobremu pedagoškemu delu, pa k poglobljenemu in v mednarodnih diskusijah preverjenemu raziskovalnemu delu.

S šolskim letom 1990/1991 se je upokojil red. prof. dr. Luc Menaše, ki je dolga Leta predaval poglavja iz umetnosti v Zahodni Evropi, vpeljal je študij ikonografskih tem kot samostojno disciplino ter ostal z monumentalnim Umetnostnozgodovinskim leksikonom zapisan kot avtor enega ključnih del za slovensko umetnostno zgodovino, posebej terminologiojo. Isto leto je nehal predavati red. prof. dr. Sergej Vrišer, ki je predaval konservatorstvo in muzeologijo ter velik del svojega raziskovalnega opusa posvetil vprašanjem baročnega kiparstva na Slovenskem in sosednjih deželah. V letu 1994 pa se je upokojil še red. prof. dr. Nace Šumi, ki je bil vrsto let predstojnik oddelka, iniciator in predsednik Znanstvenega inštituta FF, dolgoletni dekan, predvsem pa mentor mnogih mladih strokovnjakov in pisec številnih umetnostnozgodovinskih študij z malone vseh področij, dasi je njegov opus zaznamovala predvsem tema arhitekture; bil je zavzet borec za pomen in mesto humanistike in spomenikov t.i. kulturne dediščine. - Vsi trije so pomembno oblikovali podobo slovenske umetnostne zgodovine in jo definirali kot slovensko šolo.

Po teh velikih spremembah so osrednja ciklična predavanja, izbrana poglavja in seminarje vodili in izvajali: na katedri za umetnost Slovencev in drugih južnoslavanskih narodov red. prof. dr. Janez Höfler s predavanji iz umetnosti srednjega veka, izr. prof. dr. Milček Komelj s predavanji iz umetnosti novega veka in doc. dr. Samo Štefanac s predavanji iz poznega srednjega veka in renesanse. Na katedri za občo umetnostno zgodovino je predavanja in seminarje iz umetnosti srednjega veka v Zahodni Evropi izvajala red. prof. dr. Nataša Golob, teme iz umetnosti novega veka v Zahodni Evropi pa je predaval in vodil seminarje izr. prof. dr. Lev Menaše.

V desetletju 1989/1999 so se zamenjali učitelji različnih predmetov, ki so svoje znanje posredovali sicer kot zunanji sodelavci, vendar je bil njihov prispevek vseskozi dragocen, tako kot je delo njihovih naslednikov. Predavanja iz predmeta Umetnost starega veka je po prof. Jožetu Kastelicu prevzel dr. Josip Korošec, predmet Konservatorstvo in muzeologija se je razdelil, tako da je Konservatorstvo najprej predavala dr. Jelka Pirkovič, za njo pa doc. dr. Sonja Ana Hoyer, Muzeologijo pa predava mag. Jasna Horvat. Latinsko paleografijo je v tem desetletju - po upokojitvi red. prof. dr. Boža Otorepca - prevzel doc. dr. Dušan Kos, zgodovino estetike je po upokojitvi red. prof. dr. Franeta Jermana pričel predavati izr. prof. dr. Lev Kreft, Umetnostne tehnike in restavratorstvo je predaval dipLeta um. zg. Janez Mikuž, sedaj predavanja in vaje iz tega predmeta vodi dr. Josip Korošec, Zgodovino fotografije je po prof. Mirku Kambiču nasledil dr. Primož Lampič, predmet Specialna metodika pouka likovne vzgoje, ki jo je predaval dr. Josip Korošec, se je preoblikovala v Didaktiko umetnostne zgodovine, njena predavanja in vaje pa izvaja prof. Olga Paulič. Prišlo je tudi do zamenjav pri lektorjih za latinski in nemški jezik.

V jeseni 1993 se je oddelek preselil v južni trakt FF, kjer je sicer pridobil en kabinet več, izgubil pa svojo seminarsko sobo, ki je bila v dobršni meri namenjena študiju slušateljev umetnostne zgodovine; veliko predavalnico, ki se je ne da preurejati za seminarske potrebe, si delimo z drugimi oddelki. Pridobili smo večji prostor za oddelčno knjižnico, ki pa hitro postaja premajhna. Prav nova ureditev knjižnice, ki je bila poprej razseljena po več kabinetih, je zaposlovala vse člane oddelka, ki so se aktivno vključili v strukturno in dejansko prenovo knjižničnega fonda; to nalogo je vodil predvsem doc. dr. Samo Štefanac. Knjižnica je postala prezenčna, ko pa so študenti pridobili dostop do gradiva in možnost svobodnejšega študija, se je raven njihovega znanja naglo zvišala. Velika pomanjkljivost je skromno število študijskih mest - približno eno na petnajst študentov.

V zadnjih letih se je povečalo število izbranih predavanj, ki so vezana na raziskovalno delo profesorjev, in možnost izbire med seminarji, kar priča o aktivnem vključevanju študentov v raziskovalne procese. Uvedli smo nov predmet Uvod v ikonografijo s proseminarjem in sproti prenavljamo vsebine in poudarke z naslovi že utečenih ciklov. Oddelek se je aktivno vključil tudi v prenovo srednjega in osnovnega šolstva in je aktivno sodeloval pri oblikovanju novih učnih načrtov; prof. dr. Nataša Golob si je izborila ustanovitev Predmetne kurikularne komisije za umetnostno zgodovino in postala njena predsednica, vsi člani oddelka pa so se aktivno vključili v izvajanje Stalnega strokovnega spopolnjevanja, ki od Leta 1996/1997 poteka redno za učitelje na srednjih šolah, seminarji za osnovno šolske učitelje pa se izvajajo od jeseni 1999.

Oddelek je ohranil tradicijo tesnih povezav s Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom, katerega sedež je uradno še vedno na oddelčnem naslovu, sooblikuje uredniško politiko in vsebino vsakoletne publikacije, iz vrst učiteljev je bilo več glavnih in tehničnih urednikov. Oddelek s tem nadaljuje svoje poslanstvo v promoviranju slovenske znanstvene misli in humanistike, skrbi za objavljanje razprav domačih in tujih umetnostnih zgodovinarjev ter poudarja pomen rubrike Gradivo, kjer ima mesto prva objava nove raziskovalne dokumentacije.

V desetletju 1989/1999 je oddelek vzpostavil trdne in stalne povezave z univerzami in inštitucijami v tujini, zlasti s Hrvaško, Avstrijo, Nemčijo in Italijo, dasi so pogoste in pomembne tudi povezave v širšem prostoru (ZDA, Velika Britanija, Francija, Izrael). To se zrcali tudi v obiskih gostov in vrnjenih obiskih, pa seveda v prepLetanju različnih metod in raziskovalnih ciljev, kjer je treba poudariti mo`nosti in ugodnosti študija v tujini, ki jih dobivajo študenti podiplomskega študija.

Mnogo sil so člani oddelka posvetili uresničitvi večjih projektov. Tu je treba najprej navesti projekt "Gotika na Slovenskem" (vodja prof. dr. Janez Höfler) z mednarodnim simpozijem (1994) in razstavo z obsežnim katalogom (1995), mednarodni simpozij "Francesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja" (1998), sodelovanje pri organizaciji in postavitvi razstav mednarodnih znanstvenih srečanj "O interpretaciji Svetega pisma", prof. dr. N. Golob, 1996; "Konserviranje knjig in papirja", prof. dr. N. Golob, 1996). Udeležba članov oddelka na številnih znanstvenih srečanjih v tujini je tudi pripomogla k uveljavitvi slovenske umetnostnozgodovinske šole v mednarodnih okvirih. Nemogoče je našteti vse razstave v Sloveniji in tujini, katerih avtorji ali soavtorji so bili člani oddelka: posebej je treba izpostaviti nagrado na Mois de la Photo v Parizu, ki jo je Leta 1989 prejel prof. dr. Lev Menaše. Prof. dr. Milček Komelj pa je bil Leta 1997 umetniški direktor likovnih prireditev na mednarodnem Mesecu evropske kulture v Ljubljani. - Vštric s tem delovanjem se spreminja tudi podoba bibliografije članov oddelka, ki zrcali stalno prisotnost v tujem tisku (monografije, periodika, zborniki) in v domačem tisku in sredstvih javnega obveščanja.

Oddelek za umetnostno zgodovino je pred zahtevno nalogo temeljite prenove študijskega programa, ki se bo prilagodil razvoju znanstveno-raziskovalnih tokov in novih pedagoško-didaktičnih postopkov, ujeti pa se bo moral tudi z vsemi zahtevami nabirno-izbirnega sistema in evropskega prehodnega študija. Te struktuirne spremembe ne bodo vplivale na kakovost dela, ne pedagoškega ne raziskovalnega. Spoprijeti se bo treba s pripravo nednarodnega študijskega programa, ki bo, glede na interes študentov iz drugih držav, slej ko prej potreben. Nekateri načrti ostajajo neuresničeni, največ zaradi prostorskih omejitev ter kadrovskih in finančnih vrzeli (pri slednjih zlasti kot posledica nedavnih težav pri pridobivanju literature). Vsi pa se nadejamo, da jih bomo postopoma vendarle uresničili.

(Maribor, 30. 3. 1967)

Študiral je umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomiral leta 1993 z nalogo Simbolizem taroka (Prešernova nagrada Filozofske fakultete). Na podiplomskem študiju se je posvetil ikonografiji in ikonologiji, študij v Ljubljani je dopolnjeval s študijem v Mü nchnu in na Dunaju, magistriral z nalogo Humanistične teme v ikonografiji taroka (1995) in bil istega leta sprejet na oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete kot stažist-asistent za področje obče umetnosti. Doktoriral je s tezo Filozofska misel Nikolaja Kuzanskega in renesančna misel v Italiji (1997) ter s šolskim letom 1997/98 nastopil polno delovno obveznost kot asistent za ikonografijo na oddelku za umetnostno zgodovino. Ukvarja se z ikonografskimi vprašanjiv umetnosti poznega srednjega veka in renesanse, njegovo raziskovalno delo pa se osredotoča na problematiko sovisnosti renesančnega humanizma in sočasne likovne umetnosti.

Glavna dela: Humanistične teme v ikonografiji taroka (magistrska naloga). Ljubljana 1994, 131; Simbolizem taroka: Renesančni neoplatonizem in ikonografija zgodnjih italijanskih tarokov, ZUZ n. v. 30, 1994, 27-42; Slovanski tarok Hinka Smrekarja, ZUZ n. v. 31, 1995/96, 72-79; De icona: Ikonografsko ozadje Dü rerjevega Kristomorfnega portreta iz Leta 1500, ZUZ n. v. 32, 1997, 9-35; Filozofska misel Nikolaja Kuzanskega in renesančna mislnosti v Italiji: doktorska disertacija. Ljubljana 1997, 150; Nikolaj Kuzanski in renesančna umetnost: ikonološke študije. Ljubljana 1999, 151.

Junija 1987 je bila izvoljena v naziv docentke za občo umetnostno zgodovino, junija 1992 v naziv izredne profesorice in maja 1998 v naziv redne profesorice za občo umetnostno zgodovino Filozofske fakultete. Predavala je ciklična predavanja Umetnost srednjega veka v Zahodni Evropi, Izbrana poglavja (ikonografija), uvedla je novi predavanji Uvod v ikonografijo (s proseminarjem) in Kodikologijo ter vodila seminar za občo umetnostno zgodovino. Za študente oddelka je v teh letih pripravila in vodila več tematsko zasnovanih ekskurzij v Italijo, Avstrijo, Nemčijo in Belgijo. Kot mentorica in somentorica je sodelovala pri dodiplomskem, podiplomskem in doktorskem študiju na matičnem oddelku ter bila vabljena k sodelovanju s strani oddelka za arheologijo in Fakultete za arhitekturo.

Dve leti je predavala na Akademiji za glasbo predmet umetnostna zgodovina (1987-1989) ter sodelovala kot mentorica študentom na interdisciplinarnih raziskovalnih taborih na Kozjanskem (Podsreda, Podčetrtek, junij 1987) in pri Valvazorjevem gradu (Medija-Izlake, junij - julij 1989).

Od 19.9.1990 je članica Association de palé ographie latine; septembra 1995 je bila imenovana v predsedstvo združenja za interdisciplinarne medievalistične rokopisne študije, na ustanovitveni konferenci v Bruslju 20.10. 1995 pa izvoljena v predsedstvo asociacije, poslej imenovane APICES (Association palé ographie internationale culture, é criture, scribes). Spomladi 1999 je v Ljubljani zasedalo delovno predsedstvo APICES. Od leta 1988 aktivno sodeluje pri oblikovanju revije Gazette du livre mé dieval, s tekočim posredovanjem informacij o raziskovalnih projektih, publikacijah, razstavah in strokovnih srečanjih v slovanskih deželah ter objavlja strokovne članke.

Od novembra 1993 teče katalogizacija hebrejskih rokopisov in fragmentov v slovenskih zbirkah v sodelovanju s prof. Malachi Beit-Arié jem s Hebrejske univerze v Jeruzalemu. Na povabilo Avstrijske akademije znanosti, posebej Komisije za srednjeveško knjigo in pismenost (Kommission für das mittelalterliche Buch- und Schriftwesen), je od maja 1994 partner pri projektu "Slovenski in avstrijski srednjeveški rokopisi v slovenskih in avstrijskih bibliotekah in arhivih"; na avstrijski strani sta sodelavca dr. Franz Lackner in dr. Alois Haidinger. Od oktobra 1994 sodeluje na povabilo Avstrijske akademije znanosti oz. Komisije za pisne spomenike patristike (Kirchenväterkomission) kot zunanja sodelavka pri projektu popisovanja del sv. Avguština, in sicer za poglavje o delih sv. Avguština in Psevdo-Avguština v slovenskih bibliotekah in arhivih.

V letih 1991-1993 je bila predstavnica oddelka za umetnostno zgodovino v Fakultetnem svetu, 1993-1994 prodekanica za študijske zadeve Filozofske fakultete, 1993-1995 predstavnica Filozofske fakultete v Univerzitetnem svetu in od jeseni 1994 članica Komisije za pritožbe s podro ja delovnih razmerij pedagoških delavcev Univerze v Ljubljani. Od 1996 je bila predstojnica oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete.

Kot strokovnjak je bila vabljena v strokovne komisije pri reševanju, restavriranju, konserviranju in rekonstruiranju različnih spomenikov oz. spomeniških sklopov (Svibno, Gosteče, Sv. Duh nad Dravogradom, Vrba, Muljava, Stična, Golčaj, Novo mesto itd.); vabljena je bila za izdelavo ekspertiz oz. v ekspertne komisije (14.3.1990 je podala ekspertizo o rezljanem in poslikanem lesenem stropu iz zbirke dunajskega Museum für Angewandte Kunst; septembra 1991 je podala ekspertizo o več predromanskih in romanskih rokopisih iz zbirke Sam Fogg v Londonu; decembra 1994 je izročila ekspertizo za štiri slikana okna v lasti Narodnega muzeja v Ljubljani); s konsultacijami stalno sodeluje pri restavratorskih posegih na srednjeveških rokopisnih spomenikih v Arhivu Republike Slovenije in občasno v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Aktivno je sodelovala na več mednarodnih znanstvenih srečanjih, med katerimi so pomembnejši tisti, posvečeni srednjeveškim rokopisom (Rim 1990, Oxford 1992, Erice 1993, Ljubljana 1994, Bruselj 1995, Amsterdam 1996, Cluny 1998, Jeruzalem 1999), umetnosti cistercijanskega reda (Rim 1991, Zwettl 1992, Stična 1995, Leeds 1999) in problemom ohranjanja estetsko zaokroženih srednjeveških spomenikov (Millstatt 1990, Boston in Harvard 1991); predavala je tudi na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu (1995), na Podiplomski šoli zveze hrvaških univerz (Dubrovnik 1998), Akademiji znanosti na Dunaju (1999) itd.

Prevajalsko delo je v zadnjih letih namenjeno izključno temeljnim strokovnim tekstom za ikonografijo (H.E.Gombrich 1991), za zgodovino srednjeveških bibliotek (O.Mazal, 1994) in zgodovino hebrejske pismenosti v srednjem veku (M.Beit-Arie, 1995) in osemnajst študij o kodikologiji (Konserviranje knjig in papirja 1997).

Z letom 1997 se je kot predsednica PrKK za umetnostno zgodovino aktivno vključila v prenovo predmeta v srednjih in osnovnih šolah, sodelovala je pri pripravi 11 različnih učnih načrtov ter vpeljala seminarje stalnega strokovnega spopolnjevanja na oddelku za umetnostno zgodovino.

Glavna dela: Slikarski okras romanskih rokopisov iz Stične: dunajska skupina, ZUZ n. v. 25, 1989, 37-55; Folknandova podoba: zgledi in posnetki, ZUZ n. v., 26, 1990, 33-50; A few comments on Glagolic colophons (14^th and 15^th centuries). Spoleto: Centro Italiano di studi sull' alto Medioevo, [ 1993] , 450-461; The annunciation as a representation of mulier docta in late medieval art. V: Interpretation of the Bible. Ljubljana; Sheffield 1998, 1739-1754; Twelfth-century Cistercian manuscripts: the Sitticum collection. Ljubljana; London 1996, 230; Poslikani leseni stropi, Ljubljana 1994, s.p.; Johannes von Werd de Augusta - potujoči iluminator?. V: Gotika v Sloveniji - Gotik in Slowenien - Il gotico nella Slovenia. Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom - Vom Werden des Kulturraums zwischen Alpen, Panonien und Adria - La formazione dello spazio culturale tra le Alpi, la Panonia e l' Adriatico, Narodna galerija, Ljubljana 1995 [ i. e.] 1996, 1996, 387-396.

Osnovno in srednjo šolo je končal v Ljubljani in nato od leta 1961 do leta 1963 študiral matematiko in fiziko na FNT, od leta 1963 naprej pa muzikologijo in umetnostno zgodovino na FF v Ljubljani. Tu je diplomiral (1968 - muzikologija, 1971 - umetnostna zgodovina) in doktoriral (1973 - muzikologija, 1975 - umetnostna zgodovina). V letih 1968 - 1972 je bil poklicni tajnik Glasbene mladine Slovenije, od leta 1972 do leta 1975 pa asistent oziroma od leta 1975 naprej docent na oddelku za umetnostno zgodovino FF. Od leta 1972 je imel funkcijo voljenega podpredsednika Glasbene mladine Slovenije, od leta 1975 pa funkcijo voljenega podpredsednika Glasbene mladine Jugoslavije. Leta 1981 je izvoljen v naziv izredni profesor za slovensko umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih narodov v srednjem veku. V štud. letu 1978/1979 je bival v Mü nchnu kot štipendist Humboldtove ustanove. Leta 1983 je z referatom sodeloval na kongresu Mednarodnega komiteja umetnostnih zgodovinarjev (CIHA) na Dunaju, Leta 1986 imel referat na mednarodnem znanstvenem srečanju v čast Giuseppeja Marchettija v Vidmu (Italija). Aprila in maja 1985 je bil gost umetnostnozgodovinske stolice Tehnične univerze v Braunschweigu z dvema javnima predavanjema, oktobra 1986 pa gost umetnostnozgodovinskega inštituta univerze v Regensburgu z enim javnim predavanjem.

Leta 1987 je bil izvoljen v rednega profesorja za slovensko umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih (po 1991: južnoslovanskih) narodov v srednjem veku. V letnem semestru štud. Leta 1986/1987 je bival kot štipendist harvardske univerze na Centru za italijanske renesančne študije (Harvard University Center for Italian Renaissance Studies), Villa I Tatti, v Firencah (Italija), v letnem semestru štud. leta 1990/1991 pa kot štipendist Humboldtove ustanove na Inštitutu za umetnostno zgodovino Univerze v Münchnu (Nemčija). V letnem semestru 1989/1990 je bil gostujoči profesor na Inštitutu za umetnostno zgodovino Univerze v Gradcu (Avstrija). Na Inštitutu za umetnostno zgodovino Univerze v Mü nchnu je v letih 1990/1991 (letni semester študijskega leta) in 1996/1997 (študijsko leto) opravljal daljše raziskovalno delo v tujini. Leta 1988 je bil pritegnjen v mednarodni projekt The Dictionary of Art (McMillan, London) z gesli o nemških, avstrijskih, čeških in slovenskih slikarjih 15. in 16. st., leta 1991 je bil povabljen k sodelovanju pri pripravi prve koroške deželne razstave Schatzhaus Kärntens v Šentpavlu/St. Paul. Bil je znanstveni vodja mednarodnega simpozija (1994) in razstave Gotika v Sloveniji, (Ljubljana, Narodna galerija, 1995). Uredil je katalog razstave Gotika v Sloveniji (Ljubljana, Narodna galerija, 1995) ter uredil zbornik razprav mednarodnega simpozija Gotika v Sloveniji (Ljubljana 1994, zbornik izšel z letnico 1995). Udeležba z vabljenim predavanjem na mednarodnih znanstvenih simpozijih: Likovna kultura Dubrovnika, 15. i 16. stoljeće (Zagreb, maj 1987), Internationale Gotik in Mittelosteuropa (Gradec, oktober 1989), Quattrocento adriatico (Villa Spelman, Firence, junij 1994), “du guoter tôt”, Sterben im Mittelalter – Ideal und Realität (Akademie Friesach, Breže/Friesach, september 1994), Gotika v Sloveniji (Ljubljana, 1995), Michelozzo: Scultore e Architetto (Firence 1996), Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma (Ljubljana 1996), Georg von Slatkonja und die Wiener Hofmusikkapelle (Dunaj, 1996), La scultura lignea nell' arco alpino: storia, stili e technice (Udine/Tolmezzo1997), Krisenzeit der Hofmusikkapellen (Dunaj 1997), Millstä tter Symposium 1998: Symposium zur Geschichte von Millstatt und Kä rnten (Millstatt 1998), Michael Pacher und sein Kreis / Michele Pacher e la sua cerchia (Bruneck/Brunico 1998) in Juraj Julie Klovič i crtež-minijatura-grafika 1450-1700 (Zagreb 1998). Druga javna predavanja v tujini: Giorgio da Sebenico at the Cathedral of Šibenik (Firence, Villa I Tatti, 19. 3. 1987).

1994–1996 je bil predstojnik oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, od 1994 dalje tudi vodja temeljnega raziskovalnega projekta Zgodovina likovne umetnosti na Slovenskem pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete in član strokovnega odbora ciljnega raziskovalnega programa Kulturni prostori pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Gimnazijo je obiskovala v Murski Soboti in maturirala 1964. Na Filozofski fakulteti v Lljubljani je študirala umetnaostno zgodovino in zgodovino in diplomirala leta 1969. Leta1992 je prijavila temo z doktorsko disertacijo z naslovom “ Zgodovinski razvoj Tartinijeve hiše in njena likovna oprema” in bila leta 1994 promovirana. Leta1995 je bila izvoljena v naziv docentke za konservatorstvo. V letu 1995/1996 pa imenovana za visokošolsko učiteljico- docentko za konservatorstvo in muzeologijo na oddellku za umetanostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Na tem oddelku je somentorica večih konservatorskih postdiplomskih nalog na postdiplomskem študiju konservatortva. Kot somentorica deluje tudi na postdiplomskem študiju na Oddelku za restavratorstvo Akademije likovnih umetnosti in na oddelku za arhitekturo FAGG Univerze v Ljlubljani.

Strokovno se je po zaključenem študiju izpopolnjevala na področju konservatorstva in si na številnih študijskih potovanjih pridobila dodatano konservatorsko izobrazbo za mestno prenovo (Split 1970, Lausanne 1973, Briges 1974, Bologna 1974 in 1977, Dubrovnik 1977, Hamburg 1978). Leta1973 je prisostvovala temeljnemu tečaju del A. Palladia na mednarodnem arhitekturnem centru A. Palladio v Vicenzi, kjer je bila ponovno v letih 1988, na 30. obletnici delovanja centra in 1990 naspecializiranem seminarju srednjeveških beneških trgov. Leta 1982 je bila na dvotedenski strokovni izmenjavi s centralno angleško spomeniško varstveno ustanovo v Londonu “Fortress House Department Of Enviroment ”. Leta 1990 (pet mesecev) in leta 1991 (šest mesecev) se je strokovno izpopolnjevala (umetnostna zgodovina in konservatorstvo) v Benetkah.

Takoj po diplomi se je leta 1969 zaposlila na Medobčinskem zavodu za spomeniško varstvo Piran, kjer je bila najprej namestnica ravnatelja, od leta 1972 odgovorna konservatorka za mesti Piran in Izola, med leti 1978 in 1982 ponovno namestnica ravnatelja in od leta 1984 samostojna konservatorka v občini Koper. Na tem zavodu, ki se je leta 1981 preimenoval v Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, je še vedno zaposlena, od leta 1992 kot konservatorka svtovalka.

V zadnjih treh letih se je na primeru Pretorske palače v Kopru pretežno ukvarjala z metodologijo dela priprave konservatorskih programov; različnih stopenj obdelav, interdisciplinarnega skupinskega dela, različnih vrst raziskav ter izdelave spomeniškovarstvenih izhodišč za posege v spomenik. Predstavitev konservatorske problematike prenove Pretorske palače je bila tudi tema preizkusnega predavanja za pridobitev naziva docentke v maju Leta 1994.

Organizirala in aktivno je sodelovala na konservatorskih seminarjih (Ustvarjalnost in konservatorstvo, Piran 1989; Varovanje kulturne dediščine v Pomurju, Murska Sobota 1990; Stavbarstvo na Koprskem 1994, Umetnostna zgodovina in spomeniško varstvo, Ljubljana 1996, Arhitekt Jože Plečnik v Prekmurju, Moravske toplice 1997). S posameznimi konservatorskimi temami je sodelovala na različnih simpozijih v tujini, med pomembnejšimi - simpozij posvečen obletnici rojstva G. Tartinija v Padovi 1992, simpozij Evropa Coine v Benetkah 1993, ter simpozij moskovske arhitekturne akademije o vlogi kompozicije v zgodovini arhitekture, Moskva 1995, Mediteranska mesta, Reggio Calabria 1998, Pietro Nobile e il suo tempo, Trst 1999, Stremah 99, Dresden 1999). Leta 1992 se je udeležila rednega letnega delovnega srečanja nemških in avstrijskih konservatorjev v Passau ter 1994 zastopala R Slovenijo na delovnem srečanju komisije Unesca za varovanje arhitekture na prehodu stoletja za Torino 1994.

O spomeniškovarstvenih akcijah je poročala v Varstvu spomenikov. S številnimi strokovnimi vodstvi, organizacijami razstav, nastopi na radiju in televiziji je prispevala k popularizaciji spomeniškovarstvene službe. Sodelovala je tudi pri profesionalizaciji galerijske dejavnosti na slovenski obali in bila med leti 1980 in 1990 strokovni sekretar Izvršilnega odbora Mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva s sedežem v Ljubljani. V 80. letih je strokovno pripravila in organizirala vrsto natečajev za iskanje najboljših rešitev za posege v zavarovana spomeniška območja in arhitekturne spomenike na slovenski obali ter bila med pobudniki odmevnih Mednarodnih arhitekturnih dnevov v Piranu. Sodelovala je pri iskanju ustvarjalnega dialoga med konservatorji in arhitekti (1983 razstava Skupine Kras, mednarodni arhitekturni dnevi 1983 - 1995, 1989 seminar Ustvarjalnost in konservatorstvo). Z geselskimi članki je sodelovala pri Likovni enciklopediji Jugoslavije in Enciklopediji Slovenije; za ES je pripravila geslo o slovenskem spomeniškem varstvu.

Glavna dela: Hiša Tartini v Piranu. Zgodovinski razvoj in njena likovna oprema. Piran 1992, 150; Casa Tartini di Pirano. Evoluzione storica e apparato decorativo. Piran 1992, 150; Le decorazioni di casa Tartini, Arte documento 5, 1992, 218-225; Konservatorska problematika prenove Pretorske palče v Kopru, Annales 6, 1995, 29-36.; Arhitekt Jože Plečnik v Prekmurju. (Knjižica Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 2), Ljubljana 1998, 76-93; Prispevek k preučevanju zgodovine spomeniškega varstva - konservatorstva na Slovenskem - primer Slovenska Istra. V: Zbornik Znanstvenega inštituta FF, Šumijev zbornik, Ljubljana 1999, 365-377.; Giovanni Righetti, ingegnere-architetto e “imperialreggio conservatore”, Arte Documento 12, Venezia 1999.

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz zgodovine (B) in umetnostne zgodovine 1959. Doktoriral je 1971 s temo Matija Jama, življenje in delo. Do 1963 je bil bibliotekar s strokovnim izpitom (1962), nato asistent, od 1978 docent in od 1982 dalje izredni profesor za zgodovino vzhodnoevropske umetnosti. Dodatno je predaval umetnostno zgodovino na Pedagoški akademiji na oddelku za likovno vzgojo 1985 - 1992. Od 1989 do upokojitve 1996 je bil direktor Slovanske knjižnice v Ljubljani. Od 1996 predava kot zunanji sodelavec umetnostno zgodovino na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani.

Preučuje sodobno umetnost, ukvarja se z likovno kritiko (1960-1980 je bil redni zunanji sodelavec Radia Ljubljana, je član AICA). Soustanovitelj in zasnova koncepta Galerije Mihe Maleša v Kamniku (s katalogom, 1980) ter stalne zbirke Hermana Pečariča v Piranu (s katalogom, 1987). Deluje kot poznavalec razmer na tržišču z umetninami, kot strokovni izvedenec, pa tudi kot svetovalec številnih slov. galerij in muzejev.

Glavna dela: Miha Maleš - slikar. Kamnik 1989, 176; Andrej Ajdič: pregledna razstava. Bonn; Wiesbaden; Chemnitz; Wien 1991; Mira Pregelj (1905-1966), retrospektiva. (Velenje, 13.10. -16.12.1995), Velenje 1995, 158; Matija Jama: življenje in delo, (Zbirka umetnostne monografije). Ljubljana 1997, 79; Tomaž Perko. Postojna 1997, 111; Zbirka umetniških del BTC d.d.. Ljubljana 1997, 86.

Metoda Kemperl je diplomirala na oddelku za umetnostno zgodovino julija 1996 z nalogo Barok na Kamniškem. Tu zaposlena od 1. novembra 1996 kot mlada raziskovalka in vključena v raziskovalni projekt Zgodovina likovne umetnosti na Slovenskem, hkrati se je vpisala na podiplomski magistrski študij na oddelku za umetnostno zgodovino, in sicer na smeri Obča in slovenska umetnost in umetnost drugih južnoslovanskih narodov v novem veku. Magistrirala je 30. marca leta 1999 z naslovom magistrske naloge Romanja in romarske cerkve 17. in 18. stoletja v osrednji Sloveniji. Topografske študije. Gorenjska z Ljubljano. Trenutno pripravlja doktorsko disertacijo z naslovom Romarske cerkve - novogradnje 17. in 18. stoletja na Slovenskem: arhitekturni tipi, poslikave, oprema.

Maksimilijan Leopold Rasp in vsebina poslikave prezbiterija župnijske cerkve na Šutni v Kamniku, ZUZ n.v., 31, 1995, 83-101; Nekaj še neobjavljenih kipov frančiškanske delavnice in problem šolanja njenih umetnikov, Kamniški zbornik 13, 1996, 90-95; Božje poti Kamničanov v času baroka, Kamniški zbornik 14, 1998, 71-86; Akademska bratovščina sv. Cecilije v župnijski cerkvi v Kamniku, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino 1-2, 46, 1998, 34-40.

(Ljubljana, 30. 4. 1968)

Po končani srednji šoli je bil v letih 1986 - 1988 zaposlen v Iskri, Leta 1988 se je vpisal na umetnostno zgodovino in študij Leta 1994 zaključiLeta Na Oddelku za umetnostno zgodovino je zaposlen od 16. 11. 1994 kot fotodokumentarist; 14. 11. 1995 je opravil tudi strokovni bibliotekarski izpit.

Glavna dela: Plastika “renesančnega”tipa 1520 - 1530. V: Gotika v Sloveniji. Ljubljana, 1995, 212; Osbalt KitelLeta V: Gotika v Sloveniji. Ljubljana 1995, 215; Osbalt Kitell: nekaj novih atribucij,. V: ZUZ n. v. 34, 1998, ....

(Ljubljana, 1971)

Glavna dela: Francesco Robba in beneško barocno kiparstvo v Ljubljani. Ljubljana 1998, 95; Scultori Veneti nel Settecento a Lubiana. V: Arte, storia, cultura e musica in Friuli nell’etŕ del Tiepolo. Atti del Convegno internazionale di studi (Udine, 19-20 dicembre 1996), Udine 1998, 107-115; Giovanni Marchiori v Rovinju. V: Acta historiae artis Slovenica, 2, Ljubljana 1997, 97-108; Prispevki k opusu Francesca Rottmana. V: ZUZ n. v. 31-32, 1995/1996, 109-118; Župnijska cerkev v Konjicah in gradbena dejavnost Valentina Fabrija - Die Pfarrkirche von Konjice und die Bautätigkeit des Valentin Fabri. V: Gotika v Sloveniji. Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom. Akti mednarodnega simpozija - Gotik in Slowenien. Vom Werden des Kulturraums zwischen Alpen, Pannonien und Adria. Vorträge des internationalen Symposiums - Il gotico in Slovenia. Sulla formazione dello spazio culturale tra le Alpi, la Pannonia e l’Adriatico. Atti del Convegno Internazionale di Studi (Ljubljana, Narodna galerija, 20.-22. oktober 1994), Ljubljana 1995, 111-129; Gotika v Slovenij. Narodna galerija, Ljubljana 1995, kat. 20-24, 43, 47-52 (razstavni katalog). (Janez Hö fler ed.).

(Novo mesto, 16. 11. 1948)

Maturiral je Leta 1967 na gimnaziji v Novem mestu in študiral umetnostno zodovino in slovenski jezik s književnostjo na FF v Ljubljani, kjer je Leta 1973 diplomiraLeta Za diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1975 je opravil magistrski študij s temo Ekspresionizem v slovenskem slikarstvu in grafiki in Leta 1984 doktoriral z disertacija Mladostna umetnost Božidarja Jakca - izvori Jakčeve ustvarjalnosti. LETA 1977 se je zaposlil v Arhivu SR Slovenije kot bibliotekar, že tedaj pa je pričel intenzivno sodelovati s slikarjem Božidarjem Jakcem pri evidentiranju njegovega arhiva. Leta 1982 se je zaradi pripravljanih del v zvezi s snujočo se galerijo Jakčev dom zaposlil kot kustos v novomeškem Dolenjskem muzeju in do Leta 1984 delal kot Jakčev sodelavec na umetnikovem domu. Leta 1983 je bil izvoljen v naziv asistenta in Leta 1985 se je zaposlil kot asistent za zgodovino slovenske umetnosti in umetnosti drugih jugoslovanskih narodov v novem veku na oddelku za umetnostno zgodovino FF, v naslednjem letu pa kot docent in Leta 1989 kot izredni profesor za isti predmet. Od Leta 1986 do Leta 1990 je bil tudi predstojnik oddelka.

Že kot študent je Leta 1972 za Dolenjski muzej pripravil retrospektivno razstavo slik Vladimirja Lamuta. Več let je bil honorarni lektor in prevajalec pri reviji Sinteza in Zborniku za umetnostno zgodovino, od Leta 1977 pa objavlja ocene in študije o slovenskem slikarstvu, predvsem 19. in 20. stoletja. Leta 1983 je na ljubljanski PA kot honorarni sodelavec predaval predmet evropska in domača umetnost novega veka. Imel je vrsto javnih predavanj o novejši slovenski umetnosti v Sloveniji in tujini, tako na univerzi v Salzburgu in v Literaturhaus v Mü nchnu, dejavno je sodeloval na več simpozijih in imel več kot dvesto predstavitev umetnikov ob otvoritvah razstav. V okviru poletnega Seminarja SJLK je imel Leta 1986 cikel predavanj o povezavah med likovno umetnostjo in književnostjo za tuje slaviste. Sodeloval je pri zasnovi in postavitvah vrste pomembnih razstav ter kot konzultant zlasti pri številnih galerijah, kot urednik in kot član in predsednik številnih žirij pri malone vseh osrednjih slovenskih likovnih in drugih prireditvah (nazadnje kot predsednik žirije in član odbora za postavitev spomenika generalu Maistru) ter kot svetovalec pri osrednjih javnih naročilih. Največ je sodeloval s slikarji (posebej z Božidarjem Jakcem, Francetom Miheličem, Janezom Bernikom in Jožetom Tisnikarjem) in doživel veliko odmevnost zlasti kot interpret in kritik (z več kot 50 sprotnimi ponatisi besedil).

Bil je med iniciatorji Slovenskega društva za estetiko in Kluba Nove revije, kjer vodi razstavni program. Bil je ali je član več strokovnih združenj, med njimi AICA, in uredniških odborov in uredniških ali galerijskih svetov ter predsednik sveta ljubljanskega Mestnega muzeja. Deloval je v številnih ekspertnih komisijah pri kulturni skupnosti oziroma ministrstvu za kulturo ter pri RSS in ministrstvu za znanost in tehnologijo kot vodja usmerjenenga raziskovalnega programa Zgodovina in problemi slovenske likovne umetnosti ter kot vodja raziskovalnega projekta oziroma dva mandata kot nacionalni koordinator za umetnostno zgodovino. Od začetka izhajanja je zunanji urednik za likovno umetnost in sodelavec Enciklopedije Slovenije. V letu 1997 je bil umetniški direktor za likovno umetnost pri Evropskem mesecu kulture. Drugi mandat je član Upravnega odbora Prešernovega sklada. Leta 1999 je prejel plaketo mesta Ljubljane.

Mirsad Begić - arheolog življenja smrti, (Zbirka Arkade). Ljubljana 1993, 124; Bernikovo romanje za človekom. V: Janez Bernik - jedkanice, (Zbirka Arkade). Ljubljana 1993, 13-76; Jože Tisnikar: Ecce homo. V: Jože Tisnikar - risbe. Ljubljana 1996, 11-64; Skrivnostni slikar Fortunat Bergant. V: Fortunat Bergant: življenje in delo, (Zbirka Umetnostne monografije) Ljubljana 1997, 79; Poteze. Slovensko slikarstvo XX. stoletja. Striche. Slowenische Malerei im XIX. Jahrhunderts. Ljubljana 1997, 303; Obrazi. Slovensko slikarstvo XIX. stoletja. Gesichter. Slowenische Malerei im XIX. Jahrhunderts. Ljubljana 1999, 93-4.

Po končani srednji šoli za družboslovje in splošno kulturo je vpisala samostojni študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti. Diplomirala je konec Leta 1994 z nalogo o pionirju dunajske šole umetnostne zgodovine Aloisu Rieglu in pomenu umetostnozgodovinskega vzorca v perspektivi humanistične znanosti 20. stoletja. Med študijem je objavljla v likovnih revijah in katalogih, pisala ocene in tedenske preglede likovnih dogodkov za časopis Republika. Leta 1992 je pripravila skupinsko razstavo “Do kod seže slika?” v Jakopičevi galeriji v Ljubljani in uredila spremni katalog.

Z Jir ijem Kočico in Žigom Okornom je sodelovala na številnih likovnih dejavnicah med drugim v Lembergu, Rogaški Slatini, Mariboru, Ljubljani in na Arhitekturno urbanističnih delavnicah Odprtega kroga v Radgoni, Bovcu, Mariboru, Bohinju.

Od Leta 1993 sodeluje pri projektu Sestava, v katerem prenavljajo nekdanji vojaški zapor v mladinsko prenočišče z galerijsko in muzejsko dejavnostjo. V okviru Sestave je pripravila več razstav, srečanj in predavanj. V času EMK je bila koordinator arhitekturne, kiparske in slikarske dejavnice.V treh mesecih se je zvrstilo dvanajst likovnih prireditev oz. stalnih postavitev, šest predavanj in dva koncerta. Septembra 1998 je Mestni svet predvsem zaradi kakovostnega programa v nekdanjih zaporih, zaščitil stavbo kot mestni zgodovinski in pričevalni spomenik. Kulturni program v sestavi teče dalje in zajema tri osnovne sklope: pesniški večeri in prevodi iz tuje literature, likovne dejavnosti in razstave ter arhitekturno urbanistična srečanja ter predavanja.

Leta 1995 se je zaposlila v knjižnici Oddelka za umetnostno zgodovino na FF, spomladi Leta 1996 je opravila strokovni izpit bibliotekarstva. V tem času je prevzela tehnično uredništvo za Zbornik za umetnostno zgodovino, sodelovala je s Seminarjem za slovenski jezik in v okviru seminarja pripravila vodstvo po Ljubljani. Leta 1996 je vpisala magistrski študij umetnostne zgodovine.

Podoba tvoje odprtosti. V: Podoba tvoje odprtosti: likovni jezik kot izkušnja bivanja. Ljubljana. 1998, 20-30; Žiga Okorn. - Ljubljana, Galeriji ART Club 1991(zloženka); Gregorju Kokalju in vsem sodelujočim. V: Mlada slovenska grafika : Galerija Tivoli 16. lLeta - 21. ll 1993. Ljubljana 1993, 19, 20; Tadej Tozon. - V: Marko Andlovic in Tadej Tozon: štipendista Celjskih mednarodnih slikarskih tednov 1994. Celje 1995, 11; Sestava. V: Metelkova : razvojni načrt za kasarno ob Metelkovi ulici. Ljubljana 1995, 63.

(Ljubljana, 29. 10. 1949)

Rojena je bila 29. 4. 1949 v Ljubljani. Tu končala osnovno šolo in gimnazijo. Po maturi je poučevala na Glasbeni šoli Vič. Leta 1993 je diplomirala iz umetnostne zgodovine. Od leta 1995 je zaposlena kot bibliotekar v knjižnici Oddelka za umetnostno zgodovno. Junija 1996 je opravila tudi bibliotekarski strokovni izpit.

Glavna dela: Mojster bohinjskega prezbiterija in suško-bodeško-prileška skupina. V: Gotika v Sloveniji. Ljubljana 1995, 265; Der Meister des Presbyteriums von Bohinj und die Malergruppe von Suha, Bodešče und Prilesje. V: Gotik in Slowenien. Ljubljana 1995, 265.

(Ljubljana, 3. 12. 1957)

Gimnazijo Vide Janežič-Poljane je končal Leta 1976. Na Filozofsko fakulteto v Ljubljani se je vpisal v štud. letu 1979/80, tam na oddelkih za umetnostno zgodovino (A) in etnologijo (B) aprila Leta 1984 diplomiral ter februarja 1985 za diplomsko nalogo z naslovom "Slikarstvo nove podobe v Sloveniji" fakultetno študentsko Prešernovo nagrado.

V teku magistrskega in doktorskega študija je objavil več člankov ter z izvirnimi besedili meddrugim sodeloval v katalogu prve pregledne razstave slovenske fotografije “150 let fotografije na Slovenskem” v letih 1989--1990, ki sta ga izpeljala ljubljanska Mestna galerija in Arhitekturni muzej Ljubljana kakor tudi v katalogu samostojne razstave slovenskega fotografa Božidarja Dolenca v ljubljanski Mestni galeriji.

Od začetka šolskega Leta 1993/94 na Oddelku za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete predava predmet Zgodovina fotografije. Gre za dvosemestrski 30-urni tečaj za 4. letnike študentov umetnostne zgodovine vseh usmeritev. Nastopno predavanje z naslovom “Premene modela fotografske podobe od realizma do modernizma” je opravil decembra 1994. Ima naziv ‘predavatelj’, spomladi Leta 1998 pa je vložil prošnjo za izvolitev v naziv ‘docent’.

Od konca Leta 1994 je kot kustos za fotografijo redno zaposlen v Arhitekturnem muzeju Ljubljana, kjer skrbi za pridobivanje in ohranjanje fotografij ter sorodnega gradiva oz. za oblikovanje stalne muzejske fotografske zbirke, pripravlja pa tudi razstave slovenske in tuje fotografske ustvarjalnosti. Med njimi so bile najobsežnejše pregledna razstava fotografij Branka Lenarta, avstrijskega fotografa slovenskega rodu, razstava posnetkov iz prvih povojnih let tržaškega fotoreporterja Maria Magajna, pregledna razstava novejše produkcije barvnih fotokopij ljubljanskega slikarja in fotografa Dušana Pirih Hupa ter retrospektiva slovenskega fotografa Karla Kocjančiča. Ob vsaki razstavi je izšel katalog z izvirnim besedilom, ilustracijami in bibliografskimi podatki.

V tem času je kot kustos pridobil več večjih, pretežno fotografskih zbirk, ki so bile prej v zasebni lasti oziroma niso bile dostopne javnosti, med njimi predvsem fotografski arhiv Stojana Kerblerja, enega od pionirjev slovenske fotografske zgodovine, Mednarodna likovna zbirka Junij ter starejši del arhiva Fotogrupe ŠOLT. Leta 1997 je opravil tudi strokovni izpit iz muzealstva.

Kot urednik za fotografijo sodeluje pri Splošnem leksikonu Mladinske knjige ter piše gesla o slovenskih fotografih za Saur Allgemeines Künstlerlexikon iz Münchna. Večkrat je bil član žirij javnih slovenskih fotografskih natečajev, redno pa objavlja tudi v strokovni publicistiki. Od Leta 1992 je član Društva slovenskih likovnih kritikov.

Glavna dela: Slovenska fotografija med obema vojnama. V: 150 let fotografije na Slovenskem, Arhitekturni muzej Ljubljana, Ljubljana 1990,12-27, (razstavni katalog). (S. Bernik [ ur.] ); Slovenska fotografija v letih 1945-1954, M'ars, 6, 1-4, 1994, 53-67; Arhitekturni muzej Ljubljana - Kustodiat za fotografijo, Argo, 38, 1995, 21-32; Fotografija in umetnost, umetnost in fotografija: Slovenska fotografija sedemdesetih let, ZUZ n. v. 31/32, 1995/1996, 155-190; Ustvarjalni portret fotografa Karla Kocjančiča. V: Karlo Kocjančič (1901-1970): književnik in fotograf, Arhitekturni muzej Ljubljana, Ljubljana 1999, 23-43, (razstavni katalog). (P. Lampič [ ur.] ); Fotografija med "nevidnostjo in stilom. V: Naško Križnar (ur.): Vizualna kultura: Zbornik predavanj na Poletni šola vizualnega v Novi Gorici 1997, Ljubljana 1999, 9-20.

(Ljubljana, 25. 10. 1942)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za romanske jezike in književnost 1966 in na oddelku za umetnostno zgodovino 1971. Od 1972 do 1975 je bila svetovalka za visoko šolstvo na Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SR Slovenije, od leta 1975 pa bibliotekarka na PZE za umetnostno zgodovino FF. V letih 1986-1971 je prevajala za Delo in Naše razglede.

Raziskuje problematiko baročnega slikarstva in objavlja članke o starejši in novejši umetnosti v znanstvenih in strokovnih revijah ter dnevnem časopisju.

Glavna dela: Miha Maleš: slike, 1903 - 1993. Maribor 1993, s. p. (M. Gaberšek-Prosenc); Baročno stropno slikarstvo na Slovenskem. Ljubljana 1996, 144; Un Benkovich e un Troger nella Galleria Nazionale di Lubiana, Venezia Arti 6, 1992, 172-128; Novo kulturno središče J. Paula Gettiyja v Los Angelesu, Sinteza 95-100, 1994, 241-244; Art Libraries in Slovenia: history present day, today and tomorrow, Art Libraries Journal 20, 1, 1995, 22-23; Upodobitve sv. Hieronima in Pier Francesco Mola, Giuseppe Petrini ter Giulio Quaglio. V: Raziskovanje kulturnr ustvarjalnosti na Slovenskem. Ljubljana 1999, 421-434.

Leta 1969 je maturiral na II. Gimnaziji. Na FF je študiral umetnostno zgodovino in diplomiral Leta 1974; študij je nadaljeval na tretji stopnji, ki jo je zaključil Leta 1977. V času študija na drugi in tretji stopnji je bil štipendist SBK. Po odsluženem vojaškem roku je začel pripravljati doktorsko disertacijo z naslovom Vanitas v zahodnoevropski likovni umetnosti; v štud. letu 1980/81 se je kot Fulbrightov štipendist izpopolnjeval na Columbia University v New Yorku. Doktoriral je Leta 1983 na UEK v Ljubljani.

Leta 1986 je na Oddelku za Umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani dobil naziv docenta in leta 1989 naziv izrednega profesorja za občo zgodovino umetnosti novega veka. Strokovno se je izobraževal v Benetkah (1987), v Salzburgu (Salzburg Seminar; tema: What Makes a Cultural Capital: Vienna 1900), na Dunaju (1990), v Münchnu (1992), v Parizu (1995) in v Londonu (1996); tudi več krajših študijskih obiskov raznih centrov ter udeležba na znanstvenih srečanjih v Sloveniji in v tujini; bil je član mednarodne žirije Satyrykona 88 v Legnici (Poljska). V povezavi z Grupo JUNIJ in pozneje z Društvom Junij (ki mu je predsedoval od ustanovitve leta 1985 do leta 1988, zdaj pa je predsednik njegovega umetniškega sveta) je delal kot organizator zlasti mednarodne likovne zbirke Junij ter razstavne dejavnosti v galeriji društva; tudi t.i. komisar razstave, ki jo je novembra 1988 društvo priredilo v jugoslovanskem kulturno-informacijskem centru v Parizu v okviru prireditve Mois de la Photo ŕ Paris; na tej je dobil nagrado za selektorja.

Glavna dela: Cita Potokar (1941-1945): Metlika, Belokranjski muzej, 23. 11. - 22. 12. 1985; Metlika 1985, 48; Vladimir Lakovič: retrospektivna razstava. Ljubljana, Mestni muzej revolucije, 1991; Ljubljana, 1991, 39. (Zbirka Borci umetniki); Nikolaj Beer, Ljubljana 1993, 106. (Zbirka Arkade); Marija v slovenski umetnosti: ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne. Celje 1994, 373, (tudi v angleščini); Akt na Slovenskem. 1. Slikarstvo: Ljubljana, Galerija Cankarjevega doma, Galerija Tivoli, 4. februar - 28. marec 1999 = The Nude in Slovenia. 1, Painting : Ljubljana, Galerija Cankarjevega doma, Galerija Tivoli), February 4 - March 28, 1999; Ljubljana 1999, 200. (R. Zupan [ dok.] ); Slovenske Atene: iz Moderne Galerije v Ljubljani, Naši razgledi 40, 22, 1991, 646-647.

Od leta 1947 do leta 1950 je opravljal delo provizornega asistenta, leta 1950 pa je bil nastavljen kot asistent v seminarju za umetnostno zgodovino. Strokovno se je izpopolnjeval s študijem v muzejih, galerijah in znanstvenih knjižnicah v Parizu (leta 1952-1953), Rimu, Firencah (1956-57) in New Yorku (1964-65 - Fordova štipendija) in na študijskih obiskih Anglije, Holandske, Belgije, Avstrije in Italije. Delal je v strokovnih ekipah seminarja za umetnostno zgodovino in Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov LRS poleti 1946 in 1947 v Kostanjevici in vodil v istem okviru topografske akcije v Vipavski dolini in v Špitaliču leta 1948 ter v Posočju leta 1949. Od leta 1949 dalje je vodil proseminarske vaje v seminarju za umetnostno zgodovino. Predaval je umetnostno zgodovino v tečajih za gledališke igralce, imel strokovna predavanja in vodstva v ljubljanski Narodni in Moderni galeriji, predaval je v tržaški Slovenski čitalnici, ljubljanskem in tržaškem radiu. Obenem se je zlasti od 1950 do 1965 intenzivno ukvarjal z likovno kritiko ( član jugoslovanske sekcije A.I.C.A. od 1954 in socié taire AICA od 1956), tudi prek republiških meja, in bil glavni urednik Likovne revije (1960-63). Oktobra 1990 je upokojen, decembra 1991 imenovan za zaslužnega profesorja.

Glavna dela: Portret v zapadnoevropski likovni umetnosti. O portretu na splošno, ZUZ n. v. 2, 1952, 7-92; Zahodnoevropski slikani portret. Maribor 1962, 291; Avtoportret v zahodnoevropskem slikarstvu. Ljubljana 1962, 507; Evropski umetnostnozgodovinski leksikon: Bibliografski, biografski, ikonografski, kronološki, realni, terminološki in topografski priročnik likovne umetnosti Zahoda v 9000 geslih. Ljubljana 1971, 2399; Svetovni biografski leksikon. Ljudje in dela v 27277 geslih. Ljubljana 1994, 1229.

(Maribor, 20. 3. 1972)

Osnovno šolo je dokončala v Šempetru pri Gorici. Leta 1992 je maturirala na slovenski klasični gimnaziji Primož Trubar v Gorici (Italija). Študij je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani - smer umetnostna zgodovina in latinščina (oboje pod A) in ga dokončala v juniju 1998. Vsa leta srednješolskega in visokošolskega študija je bila Zoiosova štipendistka. Na Oddelku za umetnostno zgodovino FF (Katedra za evropsko umetnost) je zaposlena kot asistent stažist od 1. 10. 1998. V naziv asistenta za področje umetnostne zgodovine je bila izvoljena 12. 5. 1999.

Glavna dela: Andy Warhol in umetnostni svet 80. let, Kolaps, 5, 1998, 72; Stezice do besedne umetnosti II. Ljubljana 1998. (V. Korošec, M. Osvald [ lik. ur.] ).

Leta 1990 je diplomirala na oddelku za etnologijo z nalogo: "Razvoj amaterskega gledališča v Logatcu". Leta 1992 je diplomirala na oddelku za umetnostno zgodovino z nalogo: "Mihael Cussa Universae carnioliae lapicida et architectus", za katero je prejela fakultetno Prešernovo nagrado za leto 1992. Od leta 1992 do 1994 je bila zaposlena na oddelku za umetnostno zgodovino. Opravljala je bibliotekarska in tajniška dela. Isto leto je vpisala podiplomski študij na temo črnih baročnih kamnitih oltarjev v Sloveniji. Leta 1993 je opravila strokovni izpit iz bibliotekarstva, kasneje pa je pridobila tudi licenco za vnos podatkov v sistem Cobiss. Od leta 1995 je zaposlena kot kustosinja v Slovenskem verskem muzeju v Stični. Leta 1998 je zaključila podiplomski študij z magistrsko nalogo: “Črni kamniti oltarji ob koncu 17. in na začetku 18. stoletja na Slovenskem". Objavlja članke s področja baročnega kiparstva in altaristike ter muzealstva.

Glavna dela: O problemu avtorstva marmorne plastike na oltarjih Cussove kamnoseške delavnice, ZUZ n. v. 28, Ljubljana 1992, 77-84; Contributo all’ opera dello’ scultore veneziano Enrico Merengo, Annales 8, Koper 1996, 287-298; Friderik Irenej Baraga - Svetost v dejanju, Argo, 40/2, Ljubljana 1997, 60-62; Monštranca srebrarske in zlatarske delavnice "F. Harrach & Sohn" iz Münchna v cistercijanski opatiji v Stični, Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 46, 3, 1998, 89-92;

900 let cistercijanov in 100 let ponovne naselitve stiške opatije, Argo, 42/1, Ljubljana 1999, 103-106.; Rokodelski red ljubljanskih kamnosekov in zidarjev iz leta 1676, Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 47, 1-2, 1999, 19-30.

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Mariboru, maturiral leta 1975 in 1981 diplomiral iz umetnostne zgodovine (samostojno). V letih 1983-85 delal kot informator v Mestni knjižnici v Ljubljani (opravil bibliotekarski izpit). Od leta 1985 je delal na Oddelku za umetnostno zgodovino FF kot mladi raziskovalec. Leta 1990 je dobil naziv asistent za slovensko umetnost in umetnost drugih južnoslovanskih narodov v srednjem veku ter leta 1994 naziv docent za isto področje. Leta 1986 je obranil magisterij z naslovom “Nikolaj Florentinec arhitekt” in leta 1991 doktorat “Kiparstvo Nikolaja Florentinca in njegovega kroga”. V akademskem letu 1983-84 je štipendist “Fondazione Roberto Longhi” v Firencah, leta 1988 je dobil štipendijo Alpe - Adria pri “Istituto Veneto di Scienze Lettere ed Arti” v Benetkah, leta 1993 enomesečno štipendijo Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju ter jeseni 1995 štipendijo “Fondo amicizia” pri “Kunsthistorisches Institut in Florenz”. Leta 1992 sodeloval je na simpoziju “Ivan Duknović i njegovo doba” v Trogiru, leta 1994 na simpoziju “Quattrocento Adriatico” (Villa Spelman, Firence, v organizaciji Johns Hopkins University) ter istega Leta na simpoziju “Gotika v Sloveniji” (Ljubljana, Narodna galerija). Sodeloval je v pripravljalnem odboru razstave “Gotika v Sloveniji” (koordinacija arhitekturnega dela in sodelovanje pri urejanju kataloga in aktov simpozija). Dvakrat je predaval na Kunsthistorisches Institutu v Firencah (1993: “Niccolo di Giovanni Fiorentino: il quarto garzone di Donatello?”; 1996: “I maestri transalpini alla costruzione del duomo di Pienza”). V letih 1993-1994 je vodil selitev in preurejanje oddelčne knjižnice ter bil v letih 1994-1996 in od 1998 pomočnik predstojnika oddelka.

Glavna dela: Niccolò di Giovanni Fiorentino: il quatro “garzone” di Donatello?, Mitteilungen des Kunsthistorischen Institutes in Florenz 37, 2-3, 1993, 187-210; Gotika v Sloveniji. Narodna galerija, Ljubljana 1995, kat. 7-17, 25-30, 37, 44-46, 91-93, (razstavni katalog). (J. Hö fler ed.); Niccolò di Giovanni Fiorentino e la capella del beato Orsini a Traù: il progetto, l' architettura, la decorazione scultorea. V: Quattrocento Adriatico: Fifteenth-Century Art of the Adriatic Rim. Papers from the Colloquium Held at the Villa Spelman, Florence, 1994, Bologna 1996, 123-141; I Maestri transalpini alla costruzione del duomo di Pienza, Mitteilungen des Kunsthistorischen Institutes in Florenz 41, 1-2, 1997, 177-187; L' eredità michelozziana nell' architettura di Nicollò di Giovanni Fiorentino. V: Michelozzo Scultore e Architetto (1396-1472), Firenze 1998, 297-302, (G. Morolli ed.); Le opere della cerchia di Pietro Lombardo in Slovenia, Territori e contesti d' arte 1, 1998, 29-50.

V Kranju je obiskoval srednjo šolo, do vojne je končal 7. razred gimnazije. Od februarja 1942 do maja 1945 je bil zaradi sodelovanja v OF zaprt in interniran v Dachau. Jeseni 1945 je opravil zrelostni izpit in se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Diplomiral je septembra 1950 iz umetnostne zgodovine. Nato je odslužil vojaški rok, oktobra 1951 pa je nastopil službo konzervatorja za Ljubljano pri Mestnem muzeju in kasneje pri okrajnem ljudskem odboru Ljubljana. Leta 1960 je doktoriral s temo Ljubljanska baročna arhitektura, v marcu 1961 pa je bil izvoljen za docenta za slovensko in jugoslovansko zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je član različnih upravnih odborov osrednjih ljubljanskih kulturnih institucij, predsednik Umetnostnozgodovinskega društva za Slovenijo, član uredniškega odbora ZUZ in uredniškega odbora serije Ars Sloveniae. Z referati se je udeležil vrste simpozijev Umetnostnozgodovinskega društva in Društva konzervatorjev. S predavanji je gostoval na graški univerzi. V šol. letu 1966/67 je dobil štipendijo ustanove Aleksandra v. Humboldta za študijsko izpopolnjevanje v stroki pri profesorju g. Bandmannu v Tü bingenu.

V letih 1979 in 1986 je bil ponovno izvoljen za rednega profesorja za isti predmet. Eno mandatno obdobje je bil predsednik Zveze umetnostno-zgodovinskih društev Jugoslavije. Leta 1979 je bil izvoljen za člana Mednarodnega komiteja za umetnostno zgodvino (CIHA). Istega leta je bil izvoljen za predsednika sveta ZI FF za dve mandatni obdobji, funkcijo opravlja kljub upokojitvi leta 1994 do marca 1996. Od leta 1972 do leta 1995 je bil glavni in odgovorni urednik ZUZ (Zbornik za umetnostno zgodovino). Leta 1983 je bil izvoljen za dekana FF, prav tako za dve mandatni obdobji. V istih letih je bil predsednik odbora znanstvenoraziskovalnega dela na UEK v Ljubljani.

Poleg rednih predavanj na fakulteti je s predavanji gostoval tudi na drugih fakultetah ljubljanske univerze, v tujini pa na univerzah v Tü bingenu in Heidelbergu, predaval kurz slovenske umetnosti na tečaju za restavratorje v Vili Manin pri Vidmu. Kot konzultant je sodeloval pri delu republiškega in drugih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Pri RSS je sodeloval kot član znanstvenega sveta za humanistiko, po reorganizaciji raziskovalnega dela in razpustitvi RSS je bil nacionalni koordinator za humanistiko pri MZT do Leta 1994.

Glavna dela: Valovanje v svetlobi. Marko Mušič, arhitektura nove draveljske cerkve. Ljubljana 1988, 167; Slovenija: umetnostni vodnik. Ljubljana 1990, 209, (izšlo tudi v italijanščini, nemščini, angleščini, 1991); Negovan Nemec. Ljubljana; Nova Gorica; Bilje 1991, 244; Po poti baročnih spomenikov Slovenije. Ljubljana 1992, 116; Naselbinska kultura na Slovenskem: urbana naselja. Ljubljana 1994, 291; Znak v prostoru: arhitektura nove avtobusne postaje v Novem mestu = A sign in in the space : architecture of the new bus station in Novo Mesto. Ljubljana 1994, 95.

Glavna dela: Primorske slikarske delavnice 15. Stoletja. V: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995, kat. št. 162-168, 280-288. (razstavni katalog) (J. Hö fler ur.); Tekstilni vzorci v gotskem stenskem slikarstvu na Slovenskem. Textilmuster in der gotischen Wandmalerei Sloweniens. V: Gotika v Sloveniji - Gotik in Slowenien - Il gotico in Slovenia. Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom - Vom Werden des Kulturraums zwischn Alpen, Pannonien und Adria - La formazione dello spazio culturale tra le Alpi, la Pannonia e l'Adriatico, Narodna galerija, Ljubljana 1995 [ i. e.] 1996, Ljubljana 1996, 297-309; Gotsko stensko slikarstvo v Sloveniji - Gothic mural paintings in Sloveniji. V: Gotika v Sloveniji. Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine, Narodna galerija, Ljubljana 1995, 7-13; Gotska plastika na Slovenskem - Gothic plastic in Slovenia. V: Gotika v Sloveniji. Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine, Ljubljana 1995, 27-34; Tekstilni vzorci v srednjeveškem stenskem slikarstvu na Slovenskem. Ljubljana 1998, 174; Kopije srednjeveških fresk. V: Osemdeset let Narodne galerije, Ljubljana 1998, 251- 254.

Glavna dela: Slikar Peter Žmitek. Življenje in delo, ZUZ n. v. 26, 1990, 85-130; Kip Ivana Groharja v Narodni galeriji, ZUZ n. v. 28, 1992, 93-95; Slikar Peter Žmitek. V: Kroparski zbornik. Ob 100-letnici Plamena 1894 - 1994. Kropa, Radovljica 1995, 168-180.

Diplomiral je 1954 na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani in 1962 doktoriral na istem oddelku s temo Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem v 18. stoletju. Od 1954 je bil kustos v Pokrajinskem muzeju v Mariboru in prvih pet let hkrati okrajni spomeniški konservator. Od 1963 do 1988 je bil ravnatelj muzeja v Mariboru, od 1998 je muzejski svetnik. Od 1971 do 1991 je predaval na ljubljanski Filozofski fakulteti muzeologijo in konservatorstvo: 1971 je bil izvoljen za izrednega,1978 za rednega profesorja za muzeologijo in konservatorstvo. V letih 1979 do 1983 in 1994 do 1995 je predaval zgodovino oblačil na Oddelku za tekstilno tehnologijo FNT.

1974 je dobil Valvazorjevo nagrado,1987 Glazerjevo nagrado,1988 Kajuhovo nagrado in veliko priznanje FF,1989 srebrni grb mesta Maribora. Raziskuje predvsem baročno kiparstvo na Slovenskem, razvoj oblačilne kulture in uniform in problematiko muzejstva in spomeniškega varstva.

Glavna dela: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem. Maribor 1963, 269 (in izpopoljena izdaja Ljubljana 1992); Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji. Ljubljana 1976, 241; Baročno kiparstvo na Primorskem. Ljubljana 1983, 241; Uniforme v zgodovini, Slovenija in sosednje dežele. Ljubljana 1987, 57; Uniforme v zgodovini, Civilne uniforme na Slovenskem. Ljubljana 1991, 68; Osnove muzeologije. Ljubljana 1988, 65. (Srednje izobraževanje); Kipar Jožef Holzinger. Maribor 1997, 115.

Glavna dela: Slikar Peter Žmitek. Življenje in delo, ZUZ n. v. 26, 1990, 85-130; Kip Ivana Groharja v Narodni galeriji, ZUZ n. v. 28, 1992, 93-95; Slikar Peter Žmitek. V: Kroparski zbornik. Ob 100-letnici Plamena 1894 - 1994. Kropa, Radovljica 1995, 168-180.