Back to top

Dogodki na Besedni postaji so del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

 

Na Besedni postaji smo 16. maja gostili Rožančevega nagrajenca dr. Miho Pintariča, avtorja knjig Dvojini presledek (SH) in Slovenia. Wander to a Wonder (Beletrina). Z njim se je o tem in onem pogovarjal njegov stanovski kolega dr. Primož Vitez. 

Pogovor si lahko ogledate tu

Foto: Matjaž Rebolj

 

Besedna postaja v Knjigarni FF: Brane Senegačnik, Smrt lirike? (Znanstvena založba FF) Knjiga nas s svojim provokativnim vprašanjem vabi k premisleku o tem, kako danes (še) misliti liriko. Kakšna je vloga lirične poezije v današnji družbi? Kakšen je ustroj lirične izkušnje, iz katere izhaja? Zakaj se zdi, da je lirika danes odrinjena na obrobje obrobnega? O teh in drugih vprašanjih so razpravljali avtor knjige, dr. Brane Senegačnik, dr. Dean Komel, Peter Semolič in dr. Alen Širca. (8. 5. 2018)

Pogovor si lahko ogledate tukaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Foto: Matjaž Rebolj

 

Besedna postaja v Knjigarni FF: Dino Campana, Orfični spevi (Književno društvo Hiša poezije); Dino Campana, pesnik, ki je ustvarjal na začetku dvajsetega stoletja, velja za enega najvažnejših, najbolj samosvojih pa tudi najbolj enigmatičnih italijanskih literatov. Njegovo poglavitno delo so Orfični spevi (Canti orfici), v katerem nam z vulkansko jezikovno energijo razgrinja svetove, ki se na izvirne načine navezujejo na pretekle pesniške izkušnje, obenem pa je njegova poetika izrazito moderna. Pred kratkim so Orfični spevi izšli v slovenski verziji Gašperja Maleja, s katerim smo se pogovarjali o Campanovem pesništvu, o italijanski poeziji zgodnjega dvajsetega stoletja in predvsem o posebnih izzivih prevajanja tovrstnih besedil v slovenščino. Pogovor je vodila prof. dr. Martina Ožbot. (25. 4. 2018)

Pogovor si lahko ogledate tu

 

Besedna postaja v Knjigarni FF: Marko Stabej, Naj gre za jezik (založba Ocean); »Naj gre za jezik ponuja dvainštirideset kratkih tematskih premislekov, v katerih se ukvarja s tistimi jezikovnimi pojavi ali spremembami, ki so lahko zanimivi tako za vsakdanje preudarjalce jezikovnih rab kot za poklicne uporabnike slovenščine. Tudi za jezikoslovce. S to knjigo je Stabej jeziko(slo)vno misel premaknil iz zapovedanega medijskega kota v javni kulturni forum in svoja dognanja, natančno izrečena in marsikdaj duhovita, ponudil široki slovenski javnosti.« (iz spremne besede dr. Primoža Viteza). S prof. dr. Markom Stabejem se je pogovarjala urednica knjige, dr. Ina Ferbežar. (18. 4. 2018)

Pogovor si lahko ogledate tu

Foto: Maja Avsenik

 

Sarival Sosič, Starec in jaz (založba Litera). Dvom, negotovost, učenje, strast, vztrajanje, ljubezen … Vse to in še kaj se zlije v spevno pripoved romana Sarivala Sosiča Starec in jaz, v katerem prvoosebni pripovedovalec konec najbolj občutljivega obdobja –mladosti –, posveti glasbi. Igranje na klavir v posebni zlitini razvojnega, ljubezenskega, pedagoškega in liriziranega romana ne predstavlja samo osrednje aktivnosti obeh literarnih oseb, učitelja in učenca, pač pa tudi kritično zrenje na življenje samo. Z avtorjem se je pogovarjala Tina Kozin. (10. 4. 2018)

Pogovor si lahko ogledate tu .

Foto: Matjaž Rebolj

 

Z britansko pisateljico in znanstvenico Minoli Salgado smo se ob prebiranju odlomkov iz romana Malo prahu na očeh (prev. Ana Jasmina Oseban, izdala založba KUD Police Dubove) pogovarjali o njeni literarni ustvarjalnosti in njenim življenjem razpetim med Otokom, kjer na Univerzi v Sussexu predava sodobno literaturo, in Šri Lanko. Kot raziskovalka se trenutno ukvarja s pripovedmi o travmah. Z romanom Malo prahu na očeh (A Little Dust on the Eyes, 2014) si je prislužila nagrado SI Leeds Literary Prize in se uvrstila v ožji izbor za nagrado DSC Prize v kategoriji za južnoazijsko literaturo. Napisala je tudi kritiško dobro sprejeto študijo Pisati Šrilanko: Literatura, odpor in politika kraja (Writing Sri Lanka: Literature, Resistance and the Politics of Place, 2007), ki obravnava šrilanško literaturo v razmerju do državljanske vojne. Leta 2012 je bila izbrana za šrilanško predstavnico na festivalu Poetry Parnassus, spremljevalnem dogodku olimpijade v Londonu. Z gostjo se je pogovarjala Petra Meterc, uvodno besedo je imela izr. prof. dr. Lilijana Burcar. (26. 3. 2018)

Krajši posnetek pogovora si lahko ogledate tu .

 

Foto: Matjaž Rebolj

 

Besedna postaja v Knjigarni FF: Tibor Rutar, Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji: izvori in narava modernosti (Znanstvena založba FF, 2017). V knjigi avtor prek mnogo zanimivih zgodovinskih primerov (na primer, francoskega, nemškega, ruskega in japonskega prehoda v kapitalizem v 19. stoletju ter mednarodnih dogodkov v desetletjih pred prvo svetovno vojno) kritično analizira metodološke pomanjkljivosti klasične sociologije Emila Durkheima, Maxa Webra in Karla Marxa ter preiskuje različno uspešne poskuse premoščanja teh pomanjkljivosti v novih paradigmah tako imenovane mednarodne historične sociologije, kot sta teorija neenakomernega in kombiniranega razvoja ter politični marksizem. V pogovoru o knjigi sta sodelovala prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat in doktorski študent sociologije Žiga Horvat (FF UL) (13. 3. 2018)

Pogovor si lahko ogledate tu

Foto Matjaž Rebolj