Back to top

Dogodki na Besedni postaji so del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

 

Na Besedni postaji so se 15. novembra pogovarjali prof. ddr. Rudi Rizman, prof. dr. Žiga Vodovnik in študent sociologije in novinar Mladine Igor Jurekovič. Povod za pogovor je bil izid knjige Noama Chomskega Knjiga Kdo vlada svetu?, ki v 23 ›slikah‹ prikaže zgodovinske korenine in aktualne posledice ameriškega intervencionizma povsod tam, kjer je politika v zadnjih dveh stoletjih prepoznavala strateške politične ali ekonomske prednosti, katerih Američani niso želeli prepuščati drugim – drugim (konkurenčnim) dejavnikom ali preprosto domačinom. Ker pa je svet nadvse raznobarven in je v njem težko totalitarno ohranjati eno sámo linijo hegemonije, ni treba veliko, da se iz začetne odločne in brezkompromisne obrambe ›tekovin‹ brutalnega kapitalizma rojevajo čudna protislovja. Vprašanje ›kdo vlada svetu‹ je tako v precejšnji meri naslovljeno tudi na intelektualno, humanistično, racionalno ›elito‹ globalne javnosti. (založba Modrijan)

Pogovor si lahko ogledate tu .

Foto: Matjaž Rebolj

 

Na Besedni postaji smo 8. novembra govorili o knjigi prof. dr. Alojzije Zupan Sosič, Teorija pripovedi. Vsi radi pripovedujemo, poslušamo, gledamo ali beremo različne pripovedi. Da bi jih lažje brali, razumeli in razlagali, lahko pa tudi pripovedovali in pisali, bo poskrbela omenjena znanstvena monografija. Njena knjiga je zasnovana kot križanec med znanstveno monografijo, strokovnim priročnikom in geslovnikom, združuje pa pregled glavnih konceptov, ki so v rabi pri analizi in interpretaciji pripovedi, kot tudi prikaz metodoloških usmeritev, znotraj katerih so se ti koncepti razvili. Z avtorico se je na Besedni postaji pogovarjala doc. dr. Darja Pavlič. Tokratno Besedno postajo smo pripravili skupaj z založbo Litera. 

Pogovor si lahko ogledate tu

Foto: Matjaž Rebolj

 

19. oktobra se je odvila Besedna postaja, ki smo jo naslovili s Tekla bo kri: (ne)smiselnost upodabljanja nasilja v fantazijskih romanih. Kot je sedaj že tradicija, sta se Sergej Hvala – Sneti in Jure Preglau ponovno srečala na pogovoru o fantazijski literaturi. Tokrat se jima je v razglabljanju pridružila prevajalka Kaja Bucik Vavpetič. Seveda ne po naključju, saj je pri založbi Mladinska knjiga pred kratkim izšel njen prevod knjige Izruvana avtorice Naomi Novik. Kakšen mesec prej pa je pri isti založbi izšel Sergejev prevod knjige Klic orožja, ki je prva knjiga iz trilogije Prvi zakon, razvpitega avtorja Joeja Abercrombieja. Rdeča nit pogovora je bilo upodabljanje nasilja v fantazijskih romanih. Ima množično pošiljanje ljudi v onostranstvo kakšen cilj, ali gre zgolj za avtorjevo orodje fascinacije bralca? Poleg tega je bilo govora o antijunakih, ženskih avtoricah, poljski folklori, prevajalskih orehih in drugem.

Pogovor si lahko ogledate tu

Foto: Matjaž Rebolj

 

Besedna postaja v Knjigarni FF: Zmago Šmitek, Mandale – tajni vrtovi razsvetljenja (Beletrina, 2016), 30. maja 2017. Vzorci mandal, ki so se nekoč selili z azijskimi romarji, menihi in trgovci tisoče kilometrov daleč, ne glede na vse težave in nevarnosti, danes zlahka dosegajo vse dele sveta, bodisi prek množičnih medijev ali varno shranjeni v letalski prtljagi turistov. Mandale so sestavni del naših modernih življenj. Najdemo jih praktično vsepovsod, a pogosto ne vemo, od kod prihajajo, kaj je botrovalo njihovemu nastanku in del kakšnih socialnih in religioznih praks so mandale na vzhodu bile in pogosto še zmeraj so. Govorili smo o antropoloških in prostorskih vidikih mandal, v pogovor pa sta sogovornika vpletla tudi avtorjeve neposredne izkušnje s tridesetletnih potovanj po Aziji, na podlagi katerih je ta dragocena knjiga tudi nastala. Z zaslužnim profesorjem Zmagom Šmitkom se je pogovarjal dr. Boštjan Kravanja.  

Pogovor si lahko ogledate tu .

Foto: Matjaž Rebolj

18. maja smo na Besedni postaji predstavili Bivališča duš pesnika Borisa A. Novaka (Goga, 2017). Bivališča duš so tretja, zadnja knjiga 40.000 verzov obsežnega epa Vrata nepovrata. V njej se je pesniški velemojster Boris A. Novak vrnil k bolj lirskemu registru, ki je vpet v močno kompozicijo 99 spevov. Ta knjiga predstavlja sintezo celote in sklepno nadaljevanje prvih dveh, obenem pa se po jezikovnem tonu in pesniških videnjih od njiju bistveno razlikuje. Sklepni akordi so elegični, tudi zelo osebni, v zaključne apokaliptične tone pa se brez dvoma vpisuje tudi skrajno napeta svetovna situacija, ki jo živimo. "Če v Zemljevidih domotožja prevladuje poetizacija različnih krajev ter njihove čustvene in simbolne globine, in če v Času očetov prevladuje mitologizacija spomina na junake in antijunake, predvsem prednike, sorodnike, družinske in osebne prijatelje, je za Bivališča duš značilna zgodbotvorna poetika, ki v zgodbi vidi bistvo zgodovine ter najvišjo kategorijo človeškega spomina, zavesti in duha.”  (iz spremne besede Janeza Vrečka). Z red. prof. dr. Borisom A. Novakom se je pogovarjal red. prof. dr. Janez Vrečko. 

Pogovor si lahko ogledate tu

Foto: Matjaž Rebolj

Besedna postaja v Knjigarni FF: Gorazd Kocijančič, O nekaterih drugih: štirje eseji o preobilju - O Živalih - O sanjah - O ekscesu jezika - O mračnem niču (Beletrina, 2016). Knjiga O nekaterih drugih je nenavadna knjiga. Prek štirih topik – sanje, žival, jezik nič – zasnavlja filozofijo onkraj delitev na realizem in idealizem, mišljenja identitete in diference. Je pa tudi nadaljevanje: izrisovanja »hipostatičnega sistema«, ki se tu navidezno zgošča ob obrobju, čeprav je nujno artikulacija sredine. Zakaj sanjamo? Ali lahko sploh mislimo, kaj je žival? Ali smo jezikovne biti? Kako (ne)ubežati niču? To niso nepovezani fragmenti neke nikoli dojemljive celote, ampak gradniki mišljenja, ki je v globini svobodno. Z avtorjem se je pogovarjal dr. Alen Širca (9. 5. 2017)

Pogovor si lahko ogledate tu .

Foto: Matjaž Rebolj

Na Besedni postaji: Rok Svetlič, Prenašati bit sveta. Ontologija prava in države. »Gre za delo s področja klasične ontologije, v katerem se srečujeta dva ključna misleca filozofske tradicije, G. W. F. Hegel in M. Heidegger. Problemsko razprava sodi na področje, ki ga tematizirata Heglovi deli Fenomenologija duha in Oris filozofije pravice. Številne reference na prebolevanje metafizike po padcu berlinskega zidu, zlasti v podobi neomarksizma, potrjujejo, kako bogat filozofski instrumentarij ponuja Heglova filozofija za razumevanje anomalij podobe človeka in sveta, ki danes zavezuje Evropo. Knjiga prinaša afirmacijo razsvetljenske paradigme, ki jo na koncu razgrne skozi preinterpretacijo Heideggrovega četvorja kot kraja srečevanja končne in neskončne plati človeka.«

Z avtorjem sta se pogovarjala red. prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat in red. prof. dr. Borut Ošlaj. (18. 4. 2017)

Pogovor lahko poslušate tu .

Foto: Matjaž Rebolj

Pri založbi Studia humanitatis je pred kratkim izšla izvirna razprava iz sociologije kulture, delo priznanega slovenskega raziskovalca popularnih godb, dr. Iča Vidmarja. V njem analizira bistvene zgodovinske preobrazbe v družbenih pogojih ustvarjanja nove glasbe v New Yorku od 70. let prejšnjega stoletja dalje v povezavi s procesi ekonomske in politične preobrazbe ameriške kulturne prestolnice v neoliberalno globalno mesto. Kaj je nova godba New Yorka danes in kaj naznanjajo procesi njene preobrazbe o procesih gentrifikacije, ne nazadnje v Sloveniji? O tem se je z avtorjem knjige pogovarjal sociolog kulture s Filozofske fakultete, dr. Jože Vogrinc. (11. 4. 2017)

Pogovor lahko poslušate tu .

Foto: Matjaž Rebolj

Na Besedni postaji smo 4. aprila na podlagi knjige Novo urbano vprašanje govorili o prostoru in njegovem proizvajanju, ki ga redko razumemo kot polje družbenih bojev. A proizvedeni prostor ni nič drugega kot zamrznjena dominacija, ki ohranja moč preteklih zmag in porazov nad sedanjostjo in prihodnostjo. Prostor določa načine prihodnje rabe in kot duh preteklosti preganja prakse drugačnih oblik bivanja. Vendar, kakor prostor določa, lahko ravno tako tudi osvobaja. Zato morajo postati vprašanja, kakšen prostor in na kakšen način ga proizvajamo, nujni del misli ter praks, ki nasprotujejo obstoječi ureditvi. Andy Merrifield svoje delo zaključi z uporom. Mi smo z njim začeli – v pogovoru Klemna Ploštajnerja s predstavniki treh ljubljanskih iniciativ: Onkraj gradbišča, Tovarna Rog in Stanovanjska zadruga Zadrugator.

Pogovor lahko poslušate tu .

Foto: Matjaž Rebolj

21. marca 2017 smo na Besedni postaji govorili o knjigi prof. dr. Lilijane Burcar, Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe (Založba Sophia, 2015). Gre za teoretsko in družbenokritično študijo o institucionalnem patriarhatu in vprašanju emancipacije žensk, ki ne zapada v posplošene ideološke prikaze obravnavanih tematik, temveč se opira na podrobne analize primerov in njihovo širšo zgodovinsko umeščenost. V pogovoru z avtorico so sodelovale dr. Maca Jogan, dr. Metka Mencin Čeplak in ga. Sonja Lokar.

 

Foto: Matjaž Rebolj

Na predvečer sv. Patrika, ki ga proslavljajo tako Irci kot »neirci«, smo v avli FF (16. 3. 2017) priredili literarno-glasbeni večer. S prevajalcema Tino Mahkota in Jakom Andrejem Vojevcem se je o knjigah avtorice irskih korenin Siobhan Dowd pogovarjal Jure Preglau. Barjanski otrok, Čisti krik, Uganka Londonskega očesa in Cesta utehe predstavljajo celoten avtoričin pisateljski opus. (Vsi prevodi so izšli pri Založbi Zala.) Dodamo mu lahko tudi roman Sedem minut čez polnoč, ki ga je po njeni prerani smrti dokončal Patrick Ness. Navduševali smo se nad slikanico Beli muc in menih, ki je nastala po predlogi starodavne irske pesmi, večer pa so glasbeno popestrili D Brincl Bend s tradicionalno irsko glasbo. Po literarnem delu so nam pripravili pravi koncert.

Pogovor si lahko ogledate tu , koncert pa tule .

Foto: Uroš Taljat

Na Besedni postaji smo 9. marca 2017 govorili o Sinonimnem slovarju slovenskega jezika ali SSSJ, ki je zadnji v vrsti temeljnih jezikovnih priročnikov in na katerega smo Slovenci čakali dolga leta. Kaj nam prinaša, kako je nastajal, komu je namenjen - o vsem tem je na Besedni postaji spregovorila dr. Jerica Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, s katero se je pogovarjala Agata Tomažič. Segli sta tudi v zgodovino, tako smo, denimo, izvedeli, kako so tovrstne slovarje delali v preteklosti, in načeli nekaj tem, ki sodijo v splošno jezikoslovje - kaj je sinonimija, zakaj v jeziku ni popolnih pomenskih ujemanj, katere besedne vrste imajo največ sopomenk.

Pogovor si lahko ogledate tu .

Foto: Maja Avsenik