Back to top

Temelji raziskovalni projekt

Članica UL UL Filozofska fakulteta
Šifra J6-8248
Naziv projekta Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva
Obdobje 1.5.2017 - 30.04.2020
Letni obseg FTE
Vodja dr. Božo Repe
Veda Humanistične vede / Zgodovinopisje
Sodelujoče RO sicris
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Inštitut za novejšo zgodovino
Vsebinski opis projekta  

Druga svetovna vojna označuje enega izmed najbolj kritičnih trenutkov slovenske zgodovine. Štirje okupacijski režimi – nemški, italijanski, madžarski in režim ustaške Hrvaške (Neodvisne države Hrvaške – NDH) – so Slovence razdelili med štiri različne državne entitete ter jih v etničnem smislu obsodili na smrt. Razmejitev med okupacijskimi območji ni vedno potekala po zgodovinski, upravni ali pokrajinski oziroma narodnostni meji, temveč je bila v večji meri določena 12. aprila 1941 na podlagi Hitlerjevih navodil o razkosanju Jugoslavije. S tem se je na Slovenskem pojavilo pet različnih mejnih območij in mej, in sicer med Nemčijo in Madžarsko, med Madžarsko in NDH, med Nemčijo in NDH, med Italijo in Nemčijo ter med Italijo in NDH.

Te meje so globoko zarezale v vsakdanjik in ustaljene navade domačinov, kar je zlasti vidno iz prisilnih migracijskih gibanj in prehodov meje, ki so pospremile oblikovanje novih meja. Kar 58.522 Slovencev je pristalo v nemških in italijanskih koncentracijskih taboriščih, 688 v madžarskih ter okoli 400 v hrvaških. Dodatno je bilo v italijanski konfinaciji in na prisilnem delu okoli 20 tisoč Slovencev, kar 80 tisoč pa v različnih zaporih. Deportiranih je bilo 571 prekmurskih Judov, ki so bili večinoma umorjeni v taborišču Auschwitz. Nemcem je uspelo izgnati 63 tisoč Slovencev. Preko italijansko-nemške meje je iz italijanske okupacijske cone v nemško zbežalo 17 tisoč ljudi. V italijansko okupacijsko cono pa je pribežal del tistih 10 tisoč posameznikov, ki so jih iz nemške okupacijske cone izgnali v NDH. Iz italijanske okupacijske cone so nato na izpraznjena slovenska ozemlja ob hrvaški meji preselili 17 tisoč kočevskih Nemcev.

Mejni režim na mejah se je razlikoval, posledično pa tudi življenje ob njih. Nekatere meje so bile neprimerno bolj utrjene kot druge, saj so imele minska polja, žične pregrade, postojanke s strojnicami, itd. Druge so postale bolj kot ne le črta na papirju, zastražena le občasno. Vse to je neizogibno povzročilo številne travme ter pretrgalo tradicionalne vzorce migracij, kmetovanja in trgovine. Lokalno prebivalstvo je občutek prizadetosti ohranil in prenesel na mlajše generacije ter v kolektiven spomin. To je danes zlasti vidno ob slovensko-hrvaški meji, čemur priča tudi dejstvo, da državi več kot 70 let po zaključku vojne še vedno nista našli dokončne rešitve glede mejnega vprašanja. Tovrstni konflikti posledično sprožajo t. i. spominske vojne, ki onemogočajo mirno sobivanje desetletja in celo stoletja po prvotnih dogodkih.

Sestava projektne skupine SICRIS
Faze projekta in njihova realizacija  
  1. Faza (0-12 mesec): namenjena bo pregledu in izboru literature ter arhivskega gradiva, na podlagi česar se bo določilo prioritete raziskovalnega dela. Terensko delo bo opravljeno v domačih in tujih (Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Nemčija, Velika Britanija, ZDA, …) relevantnih inštitucijah (arhivi, knjižnice in muzeji). Poleg dokumentarnih virov pisnega poslovanja, bo potekalo tudi zbiranje kartografskega gradiva, zračnih posnetkov in evidentiranja materialnih ostankov mej.
  2. Faza (12-24 mesec): v tej fazi bo raziskovalno delo potekalo najbolj intenzivno. Že zbrano gradivo bo statistično in kritično ovrednoteno ter postavljeno v epistemološko-interpretativni okvir. Poleg terenskega dela v arhivih, bo s pomočjo dokumentarnih virov in sistema LiDAR potekalo iskanje grajenih ostalin vojne, ki bodo nato kartirani in locirani na terenu.
  3. Faza (24-36 mesec): v zadnjem delu projekta bo zaključeno celotno terensko delo, opravljene bodo dokončne analize raziskav. Rezultati bodo v tej fazi podvrženi diseminaciji, ki bo zajela tako akademsko, kot tudi splošno javnost. Cilj te faze je organizacija mednarodnega, interdisciplinarnega znanstvenega simpozija, kjer bodo ob mednarodni udeležbi ter v komparativni obliki predstavljeni rezultati. Ti bodo nato objavljeni v posebni znanstveni publikaciji. Vzporedno bo organizirana muzejska razstava o življenju ob meji v času okupacije, ki bo gostovala v lokalnem okolju prizadetem zaradi obravnavanih dogodkov. Predvidoma se bo projekt zaključil s sintetičnim filmsko-dokumentarnim prikazom vsebine raziskave.
Bibliografske reference SICRIS

 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Inštitut za novejšo zgodovino

 

Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.