Back to top

Predavanji v okviru seminarja Umetnost za skupnostno rabo

Vljudno vabljeni na predavanji v okviru seminarja Umetnost za skupnostno rabo, ki ga organizirata Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani in Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo.

Michelle Facos

Umetniki, razstave in institucije v Združenih državah 1890−1918

Ponedeljek, 6. november 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana

Značilnost Združenih držav je bila napetost med željo po prilagajanju evropskim standardom (predvsem francoskim), tako akademskim /tradicionalnim kot secesijskim /naprednim, in željo po spodbujanju edinstvenega ameriškega načina vizualnega izražanja. Svetovni sejem leta 1893 v Chicagu, še posebej pa Armory Show v New Yorku leta 1913 sta v Združene države prinesla sodobno umetnost in imela izjemen vpliv na umetnike in občinstvo. Prav tako pomembne pa so bile tudi zasebne pobude: zbiralci, kot sta bila Harry Havemeyer in Gertrude Stein, ter galeristi, kot je bil fotograf Alfred Stieglitz, so ameriškemu občinstvu predstavili sodobne trende evropske umetnosti, medtem ko so si umetniki šole Ashcan prizadevali ustvariti edinstven ameriški vizualni jezik brez tujih vplivov.

Umetniki, razstave in institucije v Skandinaviji 1890−1918

Torek, 7. november 2017, 19.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Aškerčeva 2, Ljubljana

Po pariški Svetovni razstavi leta 1889 so napredni skandinavski umetniki zapustili udobno izseljensko skupnost v Parizu in začeli doma razvijati nacionalne umetniške šole. Njihova prizadevanja so navdušeno podprli domači družbeno napredni meščanski intelektualci, uradna vladna podpora pa je bila različna. Medtem ko so Švedi leta 1885 ustanovili opozicijsko Zvezo umetnikov, katere zgodnje razstave so bile finančni in kritiški uspeh (za razliko od razstav impresionistov) in ki je organizirala tudi neuradno sodelovanje Švedske na Svetovnih sejmih leta 1889 in 1900 v Parizu ter leta 1893 v Chicagu, so danski secesijski umetniki (Svobodna razstava) pridobili vladno podporo že na samem začetku leta 1891. Na Finskem in Norveškem, ki leta 1890 še nista bili neodvisni državi, so bile razmere drugačne, a do leta 1918 so vsi uporniški umetniki, ki so v matičnih državah ustanavljali nacionalne šole, utrdili svoj sloves.

 

Michelle Facos je profesorica umetnostne zgodovine na Univerzi Indiana v Bloomingtonu, ZDA. Poučevala je tudi na Kitajskem (Šanghaj), v Nemčiji (Greifswald), na Poljskem (Varšava) in Švedskem (Växjö). Njeno delo An Introduction to Nineteenth-Century Art (Uvod v umetnost 19. stoletja), pa tudi spletno mesto: www.19thcenturyart-facos.com, se uporablja v učilnicah po vsem svetu. Njena področja raziskovalnega interesa so identiteta, nacionalizem, Skandinavija in simbolizem. V svojih delih Nationalism and the Nordic Imagination: Swedish Painting in the 1890s (Nacionalizem in nordijska imaginacija: Švedsko slikarstvo v 1890-ih,1998) in Culture and National Identity in Fin-de-Siecle Europe (Kultura in nacionalna identiteta v fin-de-sieclovski Evropi, souredila s Sharon Hirsh, 2003) obravnava različne poti, po katerih so si narodi v desetletjih ob prelomu iz 19. v 20. stoletje oblikovali identiteto.

 

Več o predavanjih in seminarju: http://www.igorzabel.org/sl/news-detail/322_Michelle+Facos+Umetniki%2C+razstave+in+institucije+v+Združenih+državah+in+v+Skandinaviji%2C+1890−1918