|
Splošno o študiju filozofije
Glej tudi:
- Predmetniki dodiplomskega
študija filozofije in
- Diplomski red
1. Naslov in vrsta študijskega programa ter smeri
Študij filozofije poteka na ljubljanski univerzi neprekinjeno
od leta 1919, ko je bila univerza ustanovljena. Na Oddelku za filozofijo Filozofske
fakultete v Ljubljani se danes izvajajo tri smeri dodiplomskega študija:
- samostojna (enopredmetna)
- dvopredmetna pedagoška
- dvopredmetna nepedagoška.
Kot dvopredmetni študij se v obeh oblikah povezuje z enim od
študijev na Filozofski fakulteti ali po sporazumu na drugih fakultetah. Kot
dodatni študij se lahko študira v skladu z zadevnimi predpisi.
2. Temeljni cilji programa
Študijski program usposablja bodoče univerzitetne diplomirane
filozofe in univerzitetne diplomirane filozofinje oz. profesorje filozofije
in profesorice filozofije tako, da pridobijo znanja in metode s področja filozofije,
se razgledajo po filozofskih disciplinah in njihovih predmetih, razvijejo zmožnosti
filozofskega ustnega in pisnega nastopanja, in obvladajo nekatera praktična
znanja, potrebna za opravljanje poklica.
3. Trajanje programa
Študij filozofije na vseh smereh (samostojna, dvopredmetna
pedagoška in dvopredmetna nepedagoška) traja štiri leta. Absolventski staž traja
eno leto.
4. Način izvajanja programa
Program se izvaja s predavanji, seminarskim delom in vajami.
Od študentk in študentov zahteva način izvedbe precej samostojnega dela z literaturo,
znanje tujih jezikov in obvladovanje javne besede (pisne in ustne). Preverjanje
znanja se opravlja s proseminarskimi eksplikacijami, seminarskimi nalogami in
izpiti. Zaključni izpit predstavlja izdelava in zagovor diplomske naloge.
5. Predhodni programi in pogoji za vpis
Končana gimnazija z maturo oziroma matura s splošnoizobraževalnima
predmetoma in druge srednje šole v skladu z Zakonom o visokem šolstvu.
6. Pogoji za napredovanje po programu
Pogoji za napredovanje med letniki, za ponavljanje in podaljševanje
statusa študenta ter za prehode med raznimi vrstami programov so poleg objavljenih
prestopnih pogojev določeni z Zakonom o visokem šolstvu.
7. Pogoji za dokončanje programa
Študent oz. študentka mora do zagovora diplomskega dela opraviti
vse obveznosti (proseminarske eksplikacije, seminarske naloge, izpite), ki sledijo
iz njegovega študijskega programa. Študij se zaključi z diplomsko nalogo, ki
je pisni strokovni elaborat, opremljen z znanstvenim aparatom in napisan v korektnem
slovenskem jeziku (pri tujih študentih izjemoma v enem od svetovnih jezikov
z obveznim povzetkom v slovenščini), v obsegu, ki ga terja strokovna obdelava
snovi. Pri diplomskem delu za zaključek študija samostojne smeri se pričakuje
raziskovalni pristop, pri diplomskem delu za zaključek študija dvopredmetne
smeri pa zadošča strokovna usposobljenost in korektnost. Tematika diplomskega
dela se določa v sporazumu med kandidatom oz. kandidatko in mentorjem, ali pa
z izbiro izmed tem, ki jih ob začetku leta razpiše oddelek. Zagovor sprejetega
diplomskega dela pred komisijo je javen.
8. Povezanost z drugimi programi (prehodi med programi)
Prehodi med programi so urejeni bodisi s pravili, ki veljajo
na Filozofski fakulteti (za prehode med programi, ki jih izvaja Filozofska fakulteta),
bodisi s statutom in pravili, ki veljajo v okviru Univerze v Ljubljani. Za prehode
med programi z drugih univerz na študij filozofije na Filozofski fakulteti veljajo
poleg splošnih pravil in pogojev Zakona o visokem šolstvu in statuta Univerze
v Ljubljani pravila, ki določajo postopek prehoda na Filozofsko fakulteto, in
meduniverzitetni oz. medfakultetni sporazumi, ki jih je z drugimi univerzami
sklenila Univerza v Ljubljani oz. Filozofska fakulteta.
9. Strokovni naslov
Z diplomo se pridobe naslednji strokovni naslovi:
- na samostojni smeri: univerzitetni diplomirani filozof oz. univerzitetna
diplomirana filozofinja (okrajšava univ. dipl. fil.)
- na dvopredmetno pedagoški smeri: profesor filozofije oz. profesorica filozofije
in (naslov z drugega predmeta). Okrajšava prof. fil.
- na dvopredmetni nepedagoški: univerzitetni diplomirani filozof oz. univerzitetna
diplomirana filozofinja (okrajšava univ. dipl. fil.) in (naslov z drugega
predmeta).
Študent oz. študentka samostojne smeri, ki opravi dodatni paket
pedagoških predmetov na Centru za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete
in obveznosti iz predmeta Didaktika filozofije, si pridobi naslov univerzitetni
diplomirani filozof - profesor filozofije oz. univerzitetna diplomirana filozofinja
- profesorica filozofije.
10. Lik diplomanta oz. diplomantke
Samostojna smer
Diplomant oz. diplomantka samostojne smeri - univerzitetni
diplomirani filozof oz. univerzitetna diplomirana filozofinja - profesorica
filozofije je strokovni in kulturni delavec, ki je usposobljen zlasti za naslednja
dela in naloge:
- strokovno in raziskovalno delo na področju filozofije,
- delo v kulturnih ustanovah: knjižnicah, založbah, uredništvih revij in časopisov,
RTV in drugih medijih, zlasti za področje filozofije,
- publicistično delo in prevajanje filozofskih in sorodnih besedil,
- zunajšolsko izobraževalno delo,
- z nazivom univerzitetni diplomirani filozof - profesor filozofije oz. univerzitetna
diplomirana filozofinja - profesorica filozofije poučevanje filozofije v srednjih
šolah.
Ta dela in naloge terjajo od diplomanta oz. diplomantke, da se stalno strokovno
izpopolnjuje in osebnostno oblikuje ob kritičnem preverjanju gradiva in lastne
recepcije le-tega. Izpopolnjuje se lahko tudi na specialističnih študijih ali
na podiplomskem magistrskem oziroma doktorskem študiju pod splošnimi pogoji
teh študijev.
Dvopredmetna pedagoška smer
Diplomant oz. diplomantka dvopredmetne pedagoške smeri (profesor
filozofije in… oz. profesorica filozofije in...) se usposobi za poučevanje filozofije
v srednjem šolstvu in v izvenšolskih dejavnostih. Kdor je končal filozofijo
kot dvopredmetno pedagoško smer, lahko nadaljuje študij na podiplomski stopnji
ali kot doktorski študij, zlasti v pedagoški orientaciji.
Dvopredmetna nepedagoška smer
Diplomant oz. diplomantka dvopredmetne nepedagoške smeri (profesor
filozofije in… oz. profesorica filozofije in...) se usposobi za strokovno in
kulturno delo, zlasti za
- strokovno in raziskovalno delo na interdisciplinarnem področju z drugim
predmetom,
- delo v kulturnih ustanovah,
- publicistično in prevajalsko delo na interdisciplinarnem področju,
- zunajšolsko izobraževalno delo.
|
