Zaposleni na oddelku
za zgodovino
Dr.
Bojan BALKOVEC
Dr.
Rajko BRATOŽ
Dr.
Alenka CEDILNIK
Dr.
Janez CVIRN
Majda
ČUDEN
Dr
Mitja FERENC
Dr
Sašo JERŠE
Dr.
Walter LUKAN
Dr.
Janez MAROLT
Dr.
Janez MLINAR
Dr.
Dušan NEĆAK
Dr.
Janez PERŠIČ
Dr.
Božo REPE
Dr.
Rok STERGAR
Barbara
ŠATEJ
Dr.
Peter ŠTIH
Dr.
Marko ŠTUHEC
Dr.
Danijela TRŠKAN
Dr.
Marta VERGINELLA
Dr. Bojan BALKOVEC (Ljubljana, 17. 2. 1963)
Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Leta 1987 diplomiral na Filozofski fakulteti iz zgodovine in sociologije. Po diplomi se je 1. julija 1987 zaposlil na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete, najprej kot stažist-raziskovalec in od 2000 kot docent. Študentom predava Proseminar v 1. letniku in seminar iz sodobne zgodovine v 4. letniku.. Raziskuje zgodovino jugoslovanskih narodov med obema svetovnima vojnama. Zanimajo ga tudi vprašanja zgodovine prebivalstva in metodološka vprašanja o poučevanju zgodovine. Leta 1990 je magistriral s temo Delovanje narodne in deželne vlade SHS v Ljubljani in leta 1998 doktoriral s tezo Parlamentarne volitve v Jugoslaviji v letih 1920-1938 s posebnim poudarkom na Sloveniji.
Od 1992 do 2003 je bil član sveta Muzeja novejše zgodovine, od 1990 do 1996 podpredsednik Zgodovinskega društva Ljubljana. Sodeloval je pri delu uredništev Zgodovinskega časopisa in Zgodovine v šoli. Leta 2001 bil imenovan za predsednika predmetne komisije za zgodovino za Nacionalno preverjanje v devetletni OŠ. Od julija 2002 član Komisije za učbenike pri Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje.
Glavna dela: Prva slovenska
vlada 1918-1921. - Ljubljana 1992. 191 s.; Zgodovinski časovni trak. CD-rom.
Ljubljana, 1996; Sedemdeset let prve borze v Ljubljani. – Ljubljana 1994. 14
s.; Vpliv volilne zakonodaje na izide parlamentarnih volitev v Narodno
skupščino leta
Dr. Rajko BRATOŽ (Branik, 17. 2. 1952)
Po osnovni šoli v Braniku (1958-1960) in v Dutovljah (1960-1966) je obiskoval gimnazijo v Novi Gorici (1966-1970), nato vpisal dvopredmetni študij zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1970-1975). 1976 je postal asistent za zgodovino starega veka na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete. 1979 je zaključil magistrski študij, 1981 (po enoletnem služenju kadrovskega roka) je diplomiral iz latinskega jezika in književnosti (vzporedni študij). 1986 je postal doktor zgodovinskih znanosti in nato v istem letu docent za zgodovino starega veka, 1990 izredni in 1995 redni profesor za zgodovino starega veka na ljubljanski univerzi. etudijsko se je izpopolnjeval v Italiji (štipendija italijanske vlade 1982/83), v Nemčiji (štipendija Humboldtovega sklada 1990/91) in v Avstriji (večkratni obiski različnih ustanov dunajske univerze od 1978 dalje; Knafljeva štipendija, 1992 Jirečekova štipendija). Kot gostujoči profesor je predaval na univerzi v Salzburgu (1995) in v Celovcu (1996). Leta 1995 je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer je prevzel dve zadolžitvi (1996-1999 načelnik Oddelka za zgodovinske vede, od 1999 tajnik (I.) Razreda za zgodovinske in družbene vede). Je član več strokovnih društev doma in v tujini. Bil je glavni organizator dveh in soorganizator enega mednarodnega simpozija. Njegova bibliografija obsega 8 knjig (v tujini je objavil 2 kot avtor in eno kot soavtor) in več kot 60 razprav (35 v tujini)
Glavna dela: Severinus von Noricum und seine Zeit. Geschichtliche
Anmerkungen. - Wien 1983. (Österreichische Akademie der Wissenschaften,
Philosophisch-historische Klasse, Denkschriften ; Bd. 165); Krščanstvo v Ogleju
in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske
svobode. - Ljubljana 1986. (Acta Ecclesiastica Sloveniae ; 8); Vpliv oglejske
cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja. - Ljubljana
1990. (Zbirka Zgodovinskega časopisa ; 8); Westillyricum und Nordostitalien in
der spätrömischen Zeit. Zahodni Ilirik in severovzhodna Italija v poznorimski
dobi. - Ljubljana 1996. (Situla. Razprave Narodnega muzeja ; 34); Grška
zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. - Ljubljana
1997. (Zbirka Zgodovinskega časopisa ;18. Knjižna zbirka Scripta); Il
Cristianesimo Aquileiese prima di Costantino: fra Aquileia e Poetovio. Fonti
per la storia della chiesa in Friuli. - Udine 1999 ;Slovenija in sosednje
dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogeneze - Slowenien
und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese.
Uredil/herausgegeben von R. Bratož. Situla. Razprave Narodnega muzeja Slovenije
39 - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgodovinske in
družbene vede, Razprave 18. Ljubljana 2000; Supplementum, Situla 39 suppl. -
Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgodovinske in družbene
vede. Razprave 20, Ljubljana 2002; Grška zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi
viri in izbrano literaturo. Druga, dopolnjena izdaja. Zbirka Zgodovinskega
časopisa
Dr. Alenka
CEDILNIK (Kranj, 17. 11. 1970)
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1998 diplomirala iz zgodovine ter grškega jezika in književnosti. Za diplomsko nalogo »Panonija II in njen škof Valens v poročilih Sokrata Sholastika« je prejela fakultetno Prešernovo nagrado za študente. Leta 1998 se je najprej kot mlada raziskovalka zaposlila na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa (Znanstvenoraziskovalni center SAZU), od leta 2000 pa svoje delo s področja antične zgodovine nadaljuje na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.
Objave: 14. mednarodni kongres antične arheologije (Dunaj, 19-26. september 1999). Zgodovinski časopis 53, 1999, s. 423-428; Moses I. Finley: Antična in moderna demokracija. Keria 2, 2000, s. 176-178. Podrobneje glej COBISS.
Dr. Janez CVIRN (Celje, 22.4.1960)
Po končani osnovni šoli (1974) in gimnaziji v Celju (1978) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisal študij zgodovine (A) in sociologije (B). etudij je dokončal 4.10.1983 in se s 1.11.1983 zaposlil v Zgodovinskem arhivu Celje kot arhivist. V študijskem letu 1984/85 je na Filozofski fakulteti (oddelek za zgodovino) vpisal podiplomski študij iz novejše zgodovine, novembra istega leta je opravil strokovni izpit iz arhivistike in postal vodja referata za gospodarske fonde v Zgodovinskem arhivu Celje. Septembra 1985 se je zaposlil kot kustos-pedagog v Pokrajinskem muzeju Celje, ob pedagoškem delu v muzeju se je začel načrtno ukvarjati z zgodovino Nemcev na Spodnjem etajerskem.
Novembra 1986 je končal podiplomski študij z zagovorom magistrske naloge Politična orientacija celjskega nemštva 1861-1907. Maja 1991 je na istem oddelku uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Nemci v Celju (1861-1914). Po izvolitvi v naziv docenta se je s 1.10.1991 zaposlil kot docent za zgodovino Slovencev (1768-1918) na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je zaposlen še danes. Na začetku leta 1997 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja za slovensko zgodovino 19. stoletja. V letih 1997-99 je opravljal funkcijo predstojnika Oddelka za zgodovino.
Bil je urednik Celjskega zbornika (1990-92), najstarejšega lokalnega zbornika na Slovenskem, eden izmed pobudnikov in prvi urednik revije ZGODOVINA ZA VSE ter tri leta urednik KRONIKE, časopisa za slovensko krajevno zgodovino. V letih 1996-98 je bil predsednik Zgodovinskega društva Celje. Je član uredniškega odbora Časopisa za zgodovino in narodopisje, Zgodovine za vse in Kronike.
Glavna dela: Boj za Celje. Politična orientacija celjskega nemštva 1861-1907.
- Ljubljana 1988. 83 s. (Zbirka Zgodovinskega časopisa ; 5); Kri v luft! Čreve
na plot! Oris družabnega življenja v Celju na prelomu stoletja. - Ljubljana
1990. 107 s.; Trdnjavski trikotnik. Politična orientacija Nemcev na Spodnjem
etajerskem (1861-1914). - Maribor 1997. 389 s.; Biser na Savinji. Celje na
starih razglednicah. - Maribor 1993. 144 s.; Slovenci in nemški državnopravni
programi (1848-1918). V: Slovenci in država. - Ljubljana 1995, s. 73-82;
(Razred za zgodovinske in družben vede. Razprave ; 17), Der Austroslavismus und
die Slovenen. V: Der Austroslavismus. Ein verfršhtes Konzept zur politischen
Neugestaltung Mitteleuropas. - Wien-Köln-Weimar, 1995, s. 77-85; Nemci na
Slovenskem (1848-1941). V: "Nemci" na Slovenskem 1941-1955. - Ljubljana
1998, s. 53-98. Podrobneje glej
COBISS.
Majda
ČUDEN (Kočevje, 1. 3. 1957)
Od leta 1980 zaposlena v knjižnici oddelka kot višji knjižni manipulant, za
revijo Kronika opravlja posle tehnične urednice.
Dr. Mitja FERENC (Ljubljana, 21.3.1960)
Diplomiral je l. 1985 na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Istega leta se je zaposlil na Zavodu Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, danes Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, kjer je opravljal naloge svetovalca direktorja za varstvo zgodovinske dediščine. Sam ali v soavtorstvu je objavil 8 monografij ter okoli 130 razprav in člankov, največ s področja kulturne dediščine, partizanskega zdravstva, kočevskih Nemcev, nemške manjšine na Slovenskem in prikritih grobišč. Je dobitnik Steletovega priznanja za knjigo in razstavo Kočevska. Izgubljena kulturne dediščina kočevskih Nemcev. Od l. 2001 je zaposlen na Univerzi v Ljubljani, na Filozofski fakulteti, kot docent za sodobno zgodovino, kjer predava zgodovino jugovzhodne Evrope v 20. stoletju. Je predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije.
Monografije: Partizanska bolnišnica Jelendol
v Kočevskem Rogu, Ljubljana, 1986; Baza
Dr. Sašo JERŠE (Ljubljana, 8.
12. 1974)
Leta 1993 se je vpisal na samostojni študij zgodovine
na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študij je končal leta
Glavna dela: Poskus ovrednotenja dubrovniške
diplomacije. - Zgodovinski časopis l. 50, št. 3, 1996, s. 439-443; Dojilje
zgodovine. - Revija 2000, št. 108, 109, 110, 1998, s. 193-212; Biti Ranke
zadošča. - Tretji dan, l. 30, št. 8, 2001, s. 87-90; Kronika priprav dežel Notranje Avstrije na poslanstvo pri državnem zboru v Regensburgu leta 1576. - Arhivi, l. 25, št. 1, 2002, s. 29-40; Obrambne strategije
dežel Notranje Avstrije v boju proti Turkom v 16. stoletju. - Vojaška
zgodovina, l. 4, št. 1, 2003, s. 80-101. Podrobneje glej
COBISS. :)
Dr. Walter LUKAN (Beljak, 18.3.1943)
Po maturi 1964 na učiteljišču v Celovcu je najprej
poučeval na dvojezičnih osnovnih šolah v Kazazah in Ločah ob Baškem jezeru in
potem študiral zgodovino in germanistiko na univerzi na Dunaju. Tam je 1984
doktoriral z disertacijo Zur Biographie von Janez Evangelist Krek (1865-1917).
1971 se je zaposlil na Avstrijskem inštitutu za vzhodno in jugovzhodno Evropo
na Dunaju, v katerem je bil od 1973-1996 v predsedstvu in vodil do 1990 oddelek
biblioteke in dokumentacije. Od leta 1980 dalje je glavni urednik
multidisciplinarne revije Österreichische Osthefte, ki jo izdaja inštitut. Od
1990 predava kot lektor za novejšo zgodovino na dunajski univerzi, na inštitutu
za vzhodnoevropsko zgodovino. 1995/96 in 1998/99 je bil gostujoči predavatelj
na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1997/98 na
Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. 1997 mu je Filozofska fakulteta
Univerze v Ljubljani nostrificirala v Avstriji pridobljen doktorat in mu
priznala akademski naslov doktorja zgodovinskih znanosti, v istem letu ga je ta
fakulteta izvolila v naziv docenta za slovensko zgodovino v 19. stoletju. V
oktobru 1999 ga je Univerza v Ljubljani izbrala na mesto visokošolskega
učitelja - docenta za zgodovino 19. stoletja, od letnega semestra 2000 na
Oddelku za zgodovino redno predava Občo zgodovino 19. stoletja. 3.7.2002 je bil izvoljen za izrednega profesorja za
področje novejša slovenska zgodovina in novejša zgodovina jugovzhodne Evrope.
Znanstveno proučuje predvsem slovensko in
južnoslovansko zgodovino, posebej delovanje J. E. Kreka in Jerneja Kopitarja,
slovensko-avstrijske kulturne povezave, politični katolicizem, nacionalne
stereotipe, vprašanja prve svetovne vojne ter zgodovino razglednic.
Glavna dela: Eine Denkschrift des Südslavischen
Ausschusses in London über die Bedeutung der Maideklaration. - Österreichische
Osthefte 17, 1975, s. 341-369; Die slovenischen Wörterbücher. Ein historischer
Abriß. - Österreichische Osthefte 20, 1978, s. 193-216; Janez Ev. Krek in
slovensko nacionalno vprašanje. - Prispevki za zgodovino delavskega gibanje 22,
1982, s. 25-53; Ost- und Südosteuropa-Sammlungen in Österreich. - Wien 1982, 98
s., 21990, 166 s. (soavtor Max D. Peyfuss); Jeder Schuß ein Russ',
jeder Stoß ein Franzos'. Literarische und graphische Kriegspropaganda in
Deutschland und Österreich 1914-1918. - Wien 1983, 136 s. (soavtorja Max D.
Peyfuss in Hans Weigel); Zur Biographie von Janez Evangelist Krek (1865-1917).
– Wien: dis. 1984, 221, 438 s.; H kulturni zgodovini razglednic. – Pozdrav iz
Ljubljane. - Ljubljana 1985, s. 6-23; Die christlichsoziale Arbeiterorganisation
bei den Slowenen. - Österreichische Osthefte 31, 1989, s. 170-199; The second
phase of Slovene cooperativism. - Slovene Studies 11, 1989, s. 83-96; Anton
Mahnič in nacionalno vprašanje. - Mahničev simpozij v Rimu. - Celje 1990, s.
135-150; Franz Miklosich (Mikošič). Neue Studien und Materialien anläßlich
seines 100. Todestages. - Wien 1991, 200 s. (izd. in soavtor); Wien in alten
Ansichtskarten: Floridsdorf und Donaustadt.- Zaltbommel 51999, 108
s.; Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič in dunajske oblasti (1898-1905).
- Jegličev simpozij v Rimu. - Celje 1991, s. 227-279; Graz und die Slowenen –
Kulturelle Wechselbeziehungen. – Wirtschafts- und Kulturbeziehungen zwischen
dem Donau- und dem Balkanraum. – Graz 1991, 193-210; ...Und Friede den Menschen...
Weihnachten und Jahreswechsel im 1. Weltkrieg. – Wien 1993, 64 s. (soavtorica
Brigitte Holl); Bartholomäus (Jernej) Kopitar. Neue Studien und Materialien
anläßlich seines 150. Todestages. - Wien 1995, 338 s. (izd. in soavtor);
Bartholomäus Kopitars "Bibliothekarischer Bericht" - ein Dokument des
Austroslawismus und die Probleme seiner Veröffentlichung. - Österreichische
Osthefte 37, 1995, s. 147-194; Imenovanje Andreja Karlina za tržaško-koperskega
škofa. – Karlinov simpozij v Rimu. – Celje 1996, s. 35-47; Slovenska kultura v
Celovcu od srede 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne. – Od Maribora do
Trsta 1850-1914. – Maribor 1998, 169-182; Poklicna pot slovenskega bibliografa
Franca Simoniča v dunajski univerzitetni knjižnici. - Simoničev zbornik. -
Maribor 1999, s. 21-59; Jernej Kopitar in evropska znanost v zrcalu njegove
zasebne knjižnice/Barthlomäus Kopitar und die europäische Wissenschaft im
Spiegel seiner Privatbibliothek. - Ljubljana 2000, 69, 73 s.; »Le čevlje sodi
naj Kopitar!« - in Penzelnovega Horacija! – Melikov zbornik. - Ljubljana 2001,
s. 431-440; Die nationalpolitischen Positionen der Kroaten, Serben und Slowenen
in der Verfassungsdiskussion 1848/49 im Kaisertum Österreich. -
Verfassungswandel um 1848 im europäischen Vergleich. – Berlin 2001, s. 389-405;
Lambert Ehrlich in Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško. - Ehrlichov
simpozij v Rimu. - Celje 2002, s. 35-58; Klio ohne Fesseln? Historiographie im
östlichen Europa nach dem Zusammenbruch des Kommunismus. - Wien 2002, 548 s.
(soizd. in soavtor).
Lit.: ES 6, s. 336; Drago Medved, Ves predan
zgodovini. Delo 20.10.1993, s. 10.
walter.lukan@ff.uni-lj.si ali walter.lukan@aon.at
Dr. Janez MAROLT (Nožice, 6.8.1943)
Diplomiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani 1969, kjer je tudi magistriral iz cerkvene zgodovine 1971. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti leta 1977. Na isti fakulteti je doktoriral leta 1990 s tezo Zgodovina naših krajev od leta 235 do 284 v luči Scriptores historiae avgustae. Leta 1980 je opravil bibliotekarski izpit.
Od leta 1988-1992 je bil tajnik Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Dva mandata od 1992-1996 ter 1996-2000 je bil član upravnega odbora Prešernovega sklada.
V letu 1987 je na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je tudi stalno zaposlen, postal asistent, 1991 pa docent za starejšo zgodovino stari Vzhod, grška in rimska zgodovina. Stari Vzhod predava tudi na oddelku za zgodovino in arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani od študijskega leta 1989/90 predava medicinsko latinsko terminologijo.
Glavna dela: Kartuzijani na Slovenskem do začetka reformacije:
zgodovinski oris, vloga in pomen. - Ljubljana 1971. (magistrska naloga.);
Medicina v antiki kot temelj oz. prolog njenega nadaljnjega razvoja. Med medicino
in literaturo. - Ljubljana 1995, s. 327-332; Antična arhitektura. - V:
Grafenauerjev zbornik. Ljubljana 1996, s. 191-204; Primerjava med Hamurabijevim
zakonikom, Pentatevhom /Peteroknjižjem in zakonikom XII plošč. - ČZN, 1998,
69(34), št. 2. s. 209-245; Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine. -
Ljubljana 1999. 519 s. Podrobneje glej
COBISS.
Dr.
Janez MLINAR (Ljubljana, 24.7.1971)
Diplomiral je leta 1996 iz zgodovine (samostojna smer) in za diplomsko nalogo z naslovom Kranjska v knjigi resničnih zgodb Janeza Vetrinjskega dobil Prešernovo nagrado za študente Filozofske fakultete. Po diplomi je najprej delal v Arhivu republike Slovenije, od jeseni 1997 pa je zaposlen na oddelku za zgodovino kot stažist-asistent. Ukvarja se zlasti s srednjeveško zgodovino in zgodovinopisjem.
Glavna dela: Seminar za revne študente pri ljubljanskem kolegiju. - V:
Jezuitski kolegij v Ljubljani Ljubljana 1998. (Redovništvo na Slovenskem ; 4)
Podrobneje glej
COBISS.
Dr. Dušan NEĆAK (Ljubljana, 21. 1. 1948)
Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1971 na študijski skupini zgodovina - umetnostna zgodovina in leta I978 dosegel naziv doktorja zgodovinskih znanosti z doktorsko disertacijo "Volitve na Koroškem po drugi svetovni vojni". Prvo službeno mesto je dobil v zunanjepolitični redakciji "Dela" kot novinar, zadolžen za spremljanje problematike zamejskih Slovencev. Od 1972 do 1980 je bi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kjer se je ukvarjal zlasti s problematiko koroških Slovencev in širšimi narodno-manjšinskimi problemi. Na FF je prišel leta 1985 kot docent za sodobno zgodovino, leta 1985 je postal izredni profesor in leta 1989 redni profesor za sodobno zgodovino. Od 1985 do 1987 je bil prodekan, od 1987do 1989 pa dekan FF . Od teta 1996 je predstojnik Znanstvenega inštituta FF . Njegovo znanstveno delovanje je posvečeno predvsem raziskovanju narodnomanjšinskih problemov ter obče in domače zgodovine po letu 1918. Poglobljeno se je ukvarjal z metodologijo preučevanja zgodovine po drugi svetovni vojni in raziskovanjem problemov obče in z njimi povezanih problemov domače zgodovine. V šolskih letih je 1986/87 in 1997/98 je bil gostujoči profesor na dunajski univerzi, 1993/1994 na celovški univerzi, leta 1995 pa gost kölnske univerze.
Je nosilec nagrad za znanstveno delo (Kajuhova nagrada, Nagrada vstaje slovenskega naroda) med njimi tudi državne nagrade za vrhunske rezultate v zgodovinopisju za leto 1996.
Avtor več monografij, bibliografija obsega več kot dvesto naslovov:
Glavna dela: 1. Volitve na Koroškem po drugi svetovni vojni. - Ljubljana 1982; Koroški Slovenci v drugi avstrijski republiki (1945-1976). - Ljubljana 1995; Dachauski procesi. - Ljubljana 1991 (nosilec projekta, soavtor in sourednik). Obisk preteklosti. - Ljubljana 1993; Avstrijska legija II. - Maribor 1995; Die österreichische Legion II. - Wien-Köln 1996; Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta v času. - Ljubljana 1997. (nosilec projekta, soavtor in urednik); "Nemci" na Slovenskem 1941-1955. - Ljubljana 1998. ( nosilec projekta, soavtor in urednik); Hladna vojna. - Ljubljana l999. (Zgodovinski viri)
Lit.: Biografije in bibliografije sodelavcev Inštituta za narodnostna
vprašanja v Ljubljani za obdobje 1958-1978, 1979-1986. - Razprave in gradivo
1960, 1986, s. 114-116, s. 275-277.Podrobneje glej
COBISS.
Dr. Janez PERŠIČ (Ljubljana, 20. 7. 1948)
Študiral je zgodovino, sociologijo in psihologijo v Ljubljani, kjer je septembra 1973 diplomiral iz zgodovine in sociologije. Decembra istega leta je bil izvoljen za asistenta. Od 1986 docent na katedri za občo zgodovino srednjega veka na ljubljanski univerzi. Leta 1978 je bil na študijskem izpopolnjevanju v Rimu. V doktorja zgodovinskih znanosti je promoviral 1986 s tezo Židje in kreditno poslovanje v srednjeveškem Piranu. Pretežno se ukvarja z gospodarsko in družbeno zgodovino srednjega veka.
Glavna dela: Florentinec Francesco Benzini, bankir v Piranu. - Kronika
23, 1975; Družina florentinskih bankirjev Saldanieri. - Kronika 26 1977; Pravni
in družbeni položaj tujih bankirjev Piranu (
Dr. Božo Repe (Spodnje Gorje pri Bledu,
6.3.1956)
Leta 1979 je končal Pedagoško akademijo v Ljubljani (smer zgodovina-slovenščina) in nato nadaljeval študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1985 diplomiral in leta 1992 doktoriral. Tema disertacije je bila "Liberalizem" v Sloveniji. Zaposlen je bil kot arhivist, strokovni sodelavec Marksističnega centra, mladi raziskovalec, osnovnošolski in srednješolski učitelj. Na Univerzi v Mariboru je bil 30.6.1992 izvoljen za docenta za novejšo zgodovino. Od oktobra 1992 je na Pedagoški fakulteti v Mariboru predaval občo in slovensko zgodovino po letu 1918, nekaj časa pa tudi južnoslovansko zgodovino po letu 1918. Leta 1994 je kot zunanji sodelavec začel predavati sodobno slovensko zgodovino tudi na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Od oktobra 1996 je na oddelku redno zaposlen. 7.5. 1997 je bil na Univerzi v Ljubljani izvoljen za izrednega, 2002 pa za rednega profesorja. Njegovo raziskovalno področje so sodobna slovenska, južnoslovanska in srednjeevropska zgodovina. Ukvarja se tudi z vprašanji pouka zgodovine v šoli. V letih 1996 -1998 je vodil predmetno komisijo za zgodovino, ki je prenovila vse učne načrte za pouk zgodovine v osnovnih, srednjih in poklicnih šolah, bil je član komisije za gimnazije in član Nacionalnega kurikularnega sveta, pri Svetu Evrope deluje v komisijah in projektih, ki se ukvarjajo z raznimi vidiki pouka zgodovine, še zlasti pa s prenovo v državah jugovzhodne Evrope. V letih 1999 - 2001 je bil predstojnik oddelka za zgodovino.
Leta 1996 je na Univerzi Vytautas Magnus v Kaunasu (Litva), odpredaval semestrski ciklus o sodobni balkanski zgodovini. S predavanji je gostoval tudi na dunajski, skopski in bratislavski univerzi. Je avtor ali soavtor 15 knjig in redno objavlja v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih revijah.
Glavna dela: Mimo odprtih vrat : zbornik dokumentov. - Borec 1988;
Obračun s Perspektivami. Ljubljana 1990; "Liberalizem" v Sloveniji. -
Borec 1992; Slovenska kronika dvajsetega stoletja (soavtor in eden od
urednikov). - Ljubljana 1996; Naša doba. - Ljubljana 1995; Sodobna zgodovina. -
Ljubljana 1998; Slovenci skozi čas. - Ljubljana 1999. (soavtor.); Zastave
vihrajo. - Ljubljana 1999. (soavtor)Podrobneje glej
COBISS.
Dr.
Rok STERGAR (Ljubljana, 2. 2. 1973)
Leta 1998 je
diplomiral na Oddelku za zgodovino
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pri univ.prof.dr. Janezu Cvirnu.
Z disertacijo z naslovom Slovenci in
avstroogrske oborožene sile (1868-1914) je leta 2003 doktoriral.
V letih
1998/99-2002/03 je bil na Oddelku za
zgodovino zaposlen kot asistent-stažist.
Od akademskega leta 2003/04 je redni asistent na istem oddelku.
Raziskuje
predvsem slovensko politično in vojaško zgodovino 19. stoletja.
Glavna dela:"O posilni nečistosti, oskrumbi in druzih velikih nesramnostih" : Nasilje v družini ob prelomu stoletja. - Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino 43, 1995, s. 74-91;"Lahu niti pedi naše zemlje" : Slovenski pogledi na Italijane ob napovedi vojne 23. maja 1915. . Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino 44, 1996, s. 69-73; "Politični cilji slovenske inteligence" : Nekaj drobcev o vohunih in vojakih. - Zgodovina za vse 5, 1998, s. 21-29; Ljubljanski častniški zbor med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno. - Zgodovinski časopis 52, 1998, s. 359-392, 515-542; "Ker so koroške proslave od oblasti zabranjene" : 10-letnica koroškega plebiscita v časnikih jugoslovanske Slovenije. - Koroški koledar 1999 (Celovec), s. 64-68 (objavljeno tudi v: Koroški vestnik (Ljubljana), 32/1998, št. 2, s. 17-26); "Kaj se je zgodilo pravzaprav?" : Kako so Slovenci doživeli smrt cesarice Elizabete. - Tretji dan (Ljubljana), 1999, št. 4, s. 93-98; Veličanstvo, prepozno je. - v: Slovenski almanah '98. Ljubljana 1997, s. 204-206.
Podrobneje glej
COBISS.
Barbara
ŠATEJ (Šempeter pri Gorici, 18.2.1970)
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala zgodovino in
bibliotekarstvo, diplomirala
Glavna dela: Slovenija 1848-1998 : iskanje lastne poti .(ur.).
Ljubljana 1998 ; Množične smrti na Slovenskem. (ur.). Ljubljana 1999 ;
Slovenska ženska 1900-1918. Kronika 47, 1999, s. ; Avtomatizacija v Iskri in
njenih 50 let. Glasilo Iskra 1999.Podrobneje glej COBISS.
Dr. Peter ŠTIH (Ljubljana, 27. 11. 1960)
Dr. Peter Štih , je red. prof. za zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, član Inštituta za avstrijske zgodovinske raziskave (Institut für Österreichische Geschichtsforschung) na Dunaju, dopisni član Jugovzhodnonemške historične komisije (Südostdeutsche Historische Komission) v Tübingenu ter glavni urednik Zgodovinskega časopisa. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih del s področja slovenske srednjeveške zgodovine, znotraj katere obravnava zlasti sledeče sklope: slovanske etnogeneze in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih alpah, zgodovina plemstva, oblikovanje dežel in ustavno-upravna zgodovina, diplomatika in kritika virov, stereotipi in miti v slovenski zgodovini in zgodovinopisju. Njegova bibliografija obsega več kot 350 bibliografskih enot.
Diplomiral je leta 1983 iz
zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od junija 1984 je zaposlen na
Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, do marca 1986 kot
stažist raziskovalec in od 1987 kot asistent za zgodovino Slovencev v srednjem
veku. 1990-1992 je študiral temeljne zgodovinske vede na Inštitutu za
avstrijske zgodovinske raziskave na Univerzi na Dunaju in postal 1992 njegov
član. Od 1993 je doktor zgodovinskih znanosti in od 1994 docent za zgodovino
Slovencev in sosednjih narodov s posebnim ozirom na prostor jugovzhodne Evrope
v srednjem veku ter pomožne zgodovinske vede. Na Filozofski fakulteti predava slovensko
srednjeveško zgodovino in zgodovino jugovzhodne Evrope v srednjem veku. V
študijskih letih 1995/96 in 1996/97 predstojnik oddelka za zgodovino na FF.
Glavna dela: Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na
Kranjskem, Ljubljana 1994; Slovenska zgodovina do razsvetljenstva (skupaj z
Vaskom Simonitijem), Ljubljana 1995; Studien zur Geschichte der Grafen von
Görz, Mitteilungen des Instituts fur Österreichische Geschichtsforschung ,
Ergänzungsband 32, Wien-Munchen 1996.Podrobneje glej
COBISS.
Dr. Marko ŠTUHEC (Maribor, 29. 7. 1959)
Diplomiral je na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze (1984). Po diplomi
se je zaposlil kot stažist raziskovalec na Oddelku za zgodovina Filozofske
fakultete v Ljubljani, od jeseni 1985 je asistent na tem oddelku. V letu
1989/90 je kot štipendist francoske vlade bival v Parizu, kjer je na E.H.S.S.
poslušal predavanja iz historične antropologije.Leta 1993 je magistriral s temo
Materialna kultura plemstva na Kranjskem v 17. stoletju. Ukvarja se z
raziskovanjem obdobja od 16. do 18. stoletja (demografska zgodovina, zgodovina
materialne kulture).
Glavna dela: Nekaj o družini v Kranju sredi 18. stoletja, Zgodovinski časopis
1983; Poskus umestitve odnosa Slovencev do Srbije 1872 v razmerje med
protiavstrijstvom in nacionalno radikalnostjo, Zgodovinski časopis 1985;
Prebivalstvo Ljubljane v drugi polovici 17. stoletja na podlagi matičnih knjig,
Kronika 1985.; Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešern, Ljubljana 1995,
SH (Apes), Kranjska suita za zrcalo, vilico, nož, žlico, kavno ročko, čajnik in
njuhalni robec. Zgodovina za vse, 1/I 1994; Slava na polici, cesar na steni in
podgane v damastnih prtih. 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Ljubljana
1994.Podrobneje glej
COBISS.
Dr.
Danijela TRŠKAN (Ljubljana, 3.7.1966)
Leta 1991 je diplomirala na Filozofski
fakulteti iz A-francoskega jezika in A-zgodovine, leta 1996 pa je končala
magistrski študij iz didaktike zgodovine. Od 6. januarja 1992 do 30. septembra
2002 je bila zaposlena na Gimnaziji Bežigrad, kjer je poučevala zgodovino in
francoski jezik v gimnazijskih oddelkih ter zgodovino in individualni projekt v
angleškem jeziku v Mednarodni šoli za tujce. Od 1999 do 2002 je bila
asistentka, od oktobra 2002 pa je docentka za predmet Didaktika zgodovine na
Filozofski fakulteti v Ljubljani. Doktorsko disertacijo z naslovom
Didaktično-metodična struktura srednješolskih učnih načrtov za zgodovino ter
njen vpliv na pisno preverjanje in ocenjevanje znanja je zagovarjala 6. 11.
2001. Na
oddelku je tudi koordinatorica za mednarodno sodelovanje in izmenjavo študentov.
Glavna dela: Razvijanje učnih spretnosti pri individualnem in
skupinskem delu v srednji šoli pri pouku zgodovine, (magistrska naloga).
Ljubljana, 1996, Trškan, D., Gerden, V., Kunaver, V. (1999). Evropsko
gospodarstvo v 18. stoletju in začetki moderne industrializacije v Angliji.
Uporaba aktivnih učnih oblik in metod. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za
šolstvo.,. Uporaba računalniškega programa pri pouku zgodovine. V: Zgodovina v
šoli. 1996. Letnik V. et. 1, str. 25-29., Primer priprave na maturo iz predmeta
zgodovina v 3. razredih gimnazije. V: Zgodovina v šoli. 1997, Letnik VI. et. 1,
str. 26-32., Pouk zgodovine v srednji mednarodni šoli v Ljubljani. V: Zgodovina
v šoli. Letnik VI. et. 2, str. 32-39., Razvijanje učnih spretnosti pri netradicionalni
frontalni učni obliki v srednji šoli pri pouku zgodovine. V: Zgodovina v
šoli,1999, Letnik VIII. et. 1, str. 50-57., Razvijanje učnih spretnosti pri
delu v dvojicah v srednji šoli pri pouku zgodovine. V: Zgodovina v šoli,1999,
Letnik VIII. et. 2, str. 5-8/Podrobneje glej
COBISS.
danijela.trskan@guest.arnes.si
Dr. Marta VERGINELLA (Trst, 20.6.1960)
Maturirala julija 1979 na znanstvenem liceju "F. Prešeren" s
slovenskim učnim jezikom v Trstu. Leta 1984 diplomirala na Oddelku za zgodovino
Filozofske fakultete v Trstu z diplomsko nalogo: "Družinske strategije v
Dolini pri Trstu v 19. stoletju". Od leta 1984 do 1988 je poučevala
zgodovino na slovenskih srednjih šolah v Trstu in v Gorici.Leta 1989 prijavila
na Oddelku za zgodovino v Ljubljani magistrsko temo z naslovom »Oporočna praksa
v Primorju v
Glavna dela: Družina v Dolini pri Trstu. - Ljubljana 1990. 36 s. (Zbirka zgodovinskega časopisa ; 7.); Ekonomija odrešenja in preživetja: odnos do življenja in smrti na tržaškem podeželju. - Koper 1996. 310 s. (Knjižnica Annales ;14); Prisoners of Tradition: the Clergy and Laity od Rural Istria. - V: Z.Šmitek, R. Muršič (ur.). MESS, Piran, 3 (Ljubljana), 1999, s. 177-184; Sloveni a Trieste tra Sette e Ottocento. V R. Finzi, G. Panjek, Storia e economica e sociale di Trieste, Trst 2001, s. 441-481 ; Uso della storia nella Sonderweg slovena, »Storica«, 19, 2001, s. 97-116 COBISS
vmarta@aliceposta.it marta.verginella@guest.arnes.si
Stran je bila postavljena 5. novembra 1996,
obnovljena 17. decembra
Mnenja
in pripombe prosim sporočite Matjažu
Rebolju.
Naslov strani:
http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/sodelavci.html
Število obiskov po 17.12.99