|
|
ISKANJE PO BIBLIOGRAFIJI 1969-1993
ČASOPIS ZA PSIHOLOGIJO IN FILOZOFIJO TER ZA
SODELOVANJE HUMANISTIČNIH VED/JOURNAL OF PSYCHOLOGY, PHILOSPHY & FOR THE
COOPERATION OF HUMANISTIC STUDIES
Anthropos
izhaja pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani, izdaja ga Društvo psihologov
Slovenije, Slovensko filozofsko društvo/Published by the Psychological Society
of Slovenia and the Slovenian Philosophical Society
IZDAJATELJSKI
SVET/PUBLISHING BOARD: dr. Božidar Debenjak, dr. Andrej Kirn, dr. Janek Musek,
dr. Borut Pihler, dr. Marko Polič, dr. Hubert Požarnik, dr. Vojan Rus, dr. Jože
Šter (predsednik sveta/Chairman of the Board), dr. Cvetka Tóth, dr. Andrej Ule
ČLANI
REDAKCIJE/MEMBERS OF EDITORIAL BOARD: dr. Ljubo Bavcon (pravo/law), dr. Milica
Bergant (pedagogika/pedagogy), Zvonko Cajnko (sociologija/ sociology), dr. Gabi
Čačinovič-Vogrinčič (psihologija/psychology), dr. France Černe (ekonomija/economy),
dr. Frane Jerman (filozofija/philosophy), dr. Stane Južnič
(politologija/political studies), dr. Valentin Kalan (filozofija/philosophy),
dr. Boris Majer (filozofija/philosophy), dr. Vid Pečjak
(psihologija/philosophy), dr. Vojan Rus (filozofija/philosophy), Stane Saksida
(sociologija/ sociology), dr. Cvetka Tóth (filozofija/philosophy)
MEDNARODNI
UREDNIŠKI SOSVET/INTERNATIONAL ADVISORY BOARD: Dr. Eugene Faucher
(Francija/France), dr. Evgenij Firsov (Rusija/Russia), dr. Mojmír Povoln; (ZDA/
USA), dr. Jaroslav Opat (Češka/Czech Rapublic), dr. Karel M. Woschitz
(Avstrija/Austria), dr. Henry M. Wriston (ZDA/USA), dr. Josef Zumr (Češka/Czech
Rapublic)
GLAVNI
UREDNIK/MANAGING EDITOR: dr. Janek Musek
UREDNIŠKI
KOLEGIJ/EDITORIAL BOARD: dr. Frane Jerman, dr. Vojan Rus, dr. Maks Tušak, dr.
Franci Zore
TEHNIČNA
UREDNICA IN TAJNICA UREDNIŠTVA/TECHNICAL EDITOR AND SECRETARY: Janja Rebolj
LECTOR/PROOFREADER: Mihael Hvastja
Angleške povzetke prevedel/Translation of English abstracts: Amidas
Članki so recenzirani/All of the articles are reviewed.
UREDNIŠTVO IN
ADMINISTRACIJA/EDITORIAL AND ADMINSTRATIVE OFFICE ADDRESS:
Anthropos, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva
2,
telefon: 241 10 00,
e-mail: casopis.anthropos@uni-lj.si
Anthropos naročajte na navedeni naslov, naročnino pa pošljite na žiro račun
50100-678-46236
Časopis ima 4-6 številk letno. Rokopisov ne vračamo.
The Journal is published 4-6 times a year. Manuscripts are not to be returned.
Cena te številke je 2500 tolarjev.
Oblikovanje ovitka/Cover design: d.i.a. Metka Žerovnik
Računalniški prelom/Layout: Franc Čuden, MEDIT d.o.o., Notranje Gorice
Tisk/Printed by: SKUŠEK
Naklada/Print-run: 1000 izvodov/1000 copies
Založba: Društvo psihologov Slovenije in Slovensko filozofsko društvo.
Časopis izhaja s podporo Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za
kulturo in Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete v Ljubljani.
VSEBINA
(Anthropos, št. 4-6 / 1999)
9 Janek Musek: Številki
na pot
I. PSIHOLOGIJA
11-20 Vid Pečjak:Kratka zgodovina kognitivne psihologije
21-36 Jernej Ule: Zavest in možgani
37-48 Matej Černigoj: Osnovne značilnosti biološke
organizacije kot temelj za razumevanje človekovega vedenja
49-67 Leonida Kobal:Okoliščine, sprožilci, značilnosti in
bazične dimenzije doživljanja posebnih stanj zavesti
II. FILOZOFIJA
69-73 Maja Milčinski: Dao - pot
resnice v daoizmu
75-84 Borut Ošlaj: Estetika narave in etika pri Kantu
85-95 Cvetka Tóth: Etika v sistemu filozofije
III. DRUŽBOSLOVJE
97-118 Andrej Adam: K periodizaciji antropologije
IV. SKUPNE VREDNOTE EVROPE IN SLOVENIJE
119-123 Vojan Rus: Skupne vrednote Evrope in
Slovenije. Uvodna opomba
124-126 Vekoslav Grmič: Kako ohraniti nacionalno identiteto in preživeti
kot narod v združeni Evropi
127-134 Peter Kovačič Peršin: Evropa kot konfederacija narodov
135-141 Janek Musek: Evropa in bikci
142-148 Maca Jogan: Evropa (ne)enakih možnosti spolov
149-160 Silvo Devetak: Politični, etnični in kulturni vidiki evropske
integracije. Pogled iz majhne države
161-166 Bogdan Osolnik: Slovenci na pragu tretjega tisočletja. Kako bomo
ohranili nacionalne vrednote in interese ob priključitvi k Evropski uniji?
167-178 Franc Zadravec: Recepcija ruske literature na Slovenskem od 1918 do
1940
179-183 Viljem Merhar: Kriza laissez faire globalizacije gospodarstva
184-187 T. G. Masaryk: Svetovna revolucija in nacionalno vprašanje
188-196 Irena Gantar Godina: Slovenski realisti, nacionalno in jugoslovansko
vprašanje (odlomki)
197-203 Andrej Kirn: Sličnosti in razlike med Slovenijo in Evropo pri
zaznavanju in vrednotenju okoljskih problemov
204-208 Dušan Plut: Okolje (omejitve) in razvoj (rast) evropske (slovenske)
razsežnosti
209-210 Zvonko Cajnko: O zgodovinskih idejnih koreninah fašizma. Moralna plat
fašizma
211-215 Franci Šali: Naša socialistična izkušnja
216-221 Velko S. Rus: Sodobna paradigma socialne psihologije kot temelj
različnih primerjalnih študij (vključno z medkulturnimi študijami in analizo
odnosa Evropa : Slovenija)
222-226 Zvonko Turinski: Božji načrt za družino za 21. stoletje
227-234 Milan Divjak: Vzgoja za Evropo in pouk o človekovih pravicah
235-242 Jana Bezenšek: Nekateri vidiki vizije in strategije prilagajanja
družbenih ciljev področja vzgoje in izobraževanja evropskim zahtevam
243-252 Bogomir Novak: Vrednote v edukaciji
253-254 Ksenija Ramovš: Problematika prenosa vrednot partnerstva v postindustrijski
družbi
256-262 Samo Resnik: Demokratična evropska konfederacija in "realno
obstoječa" unija
263-266 Cvetka Tóth: Etika kot svetost bivanja
267-277 Janez Rugelj: Reperkusije permisivne vzgoje in feminiziranosti
slovenskega šolstva na potek rehabilitacije "ljudi v stiski"
(alkoholikov, narkomanov, nevrotikov, "falirancev" ...)
279-282 Mira Omerzel-Terlep: Zvočna identiteta slovenskih pokrajin
283-290 Lev Kreft: Gledališče v nacionalni državi
291-295 Vladimir Osolnik: Prezrte razsežnosti v dejavnosti Cirila in Metoda med
alpskimi in panonskimi Slovani
296-300 Andrej Černe: Prostorska identiteta - koncept različnosti
301-312 Božo Repe: Slovenci, Balkan in Srednja Evropa
313-315 Artur Štern: Med čermi
316-319 Robi Kroflič: Približevanje slovenske šole skupnim evropskim vrednotam
320-322 Franci Zore: Antični politični koncepti kot evropska dediščina
323-324 Matija Svetina: Atributi religiozne zrelosti
325-326 Ingrid Russi Zagožen: Umiranje - zadnja možnost za uresničevanje
vrednot
327-330 Andrej Korošak: Paradigmatski prelom v sodobni množični kulturi
331-333 Aleksander Lavrenčič: Rostoharjevo predavanje "Poedinec in celota,
etika, znanost, verstvo" ostaja aktuelno tudi v današnjem času
334-335 Milan Likič: Gustav Adolf Lindner v Celju
336-339 Andrej Pančur: Uvedba valute na zlati podlagi leta 1892 v Avstro-Ogrski
340-344 Marko Habjan: Sociologija Cyberspacea
345-358 Vojan Rus: Za kulturno in konfederativno Evropo narodov
359-376 Razprava
V. PREVOD
377-418 José Ortega y Gasset in njegova estetika,
2 prevoda (prevedla Veronika Rot)
José Ortega y Gasset: Razčlovečenje umetnosti
José Ortega y Gasset: Esej o estetiki v obliki spremne besede
VI. RECENZIJA
419-422 Tanja Pihlar: Meinongova "zapuščina" na enem mestu
VII. AKTUALNO
423-427 Vojan Rus: Mednarodni ugled časopisa Anthropos
428 Navodila avtorjem
CONTENTS
(Anthropos, No. 4-6 / 1999)
9 Janek Musek:
In Accompaniment to this Issue
I. PSYCHOLOGY
11-20 Vid Pečjak:A Short History of Cognitive
Psychology
21-36 Jernej Ule:
Consciousness and Brain
37-48 Matej Černigoj:
Essential Characteristics of Biological Organisation as a Base for
Understanding of Human Behaviour
49-67 Leonida Kobal: Circumstances, Triggers, Characteristics and Basic Dimensions of
Experience of Altered States of Consciousness
II. PHILOSOPHY
69-73 Maja Milčinski: Dao - the Way to Truth in
Daoism
75-84 Borut Ošlaj:
The Aesthetics of Nature and Kant's Ethics
85-95 Cvetka Tóth:
Ethics in a System of Philosophy
III. SOCIAL
SCIENCE
97-118 Andrej Adam: Toward the Periodization of Anthropology
IV. COMMON
VALUES OF EUROPE AND SLOVENIA
119-123 Vojan
Rus: Common Values of Europe and Slovenia.
Introductory Note
124-126 Vekoslav Grmič: How to Preserve National Identity and Survive as a
Nation in a United Europe
127-134 Peter Kovačič Peršin: Europe as a Confederation of Nations
135-141 Janek Musek: Europe and Young Bulls
142-148 Maca Jogan: A Europe of (Un)equal Opportunities of the Sexes
149-160 Silvo Devetak: Political, Ethnic and Cultural Aspects of European
Integration. A Look from a Small Country
161-166 Bogdan Osolnik: Slovenes at the Threshold of the Third Millennium. How
are we Going to Preserve the National Values and Interests in Accession to the
European Union?
167-178 Franc Zadravec: The Reception of Russian Literature in Slovenia from
1918 to 1940
179-183 Viljem Merhar: The Laissez Faire Crisis of the Globalisation of the
Economy
184-187 T. G. Masaryk: World Revolution and the National Question
188-196 Irena Gantar Godina: Slovene Realists and the National and Yugoslav
Question (Fragments)
197-203 Andrej Kirn: Similarities and Differences between Slovenia and Europe
in the Detection and Assessment of Environmental Issues
204-208 Dušan Plut: Environment (Limitations) and Development (Growth) of the
European (Slovene) Dimension
209-210 Zvonko Cajnko: On the Historical Conceptual Roots of Fascism. Moral
Aspect of Fascism
211-215 Franci Šali: Our Socialist Experience
216-221 Velko S. Rus: Contemporary paradigm of Social Psychology as the Basis
of Different Comparative Studies, Including Intercultural Studies and Analysis
of the Relation Europe vs. Slovenia
222-226 Zvonko Turinski: The Divine Plan for the 21st Century Family
227-234 Milan Divjak: Education for Europe and Lessons on Human Rights
235-242 Jana Bezenšek: Certain Views of Vision and Strategy Concerning
Adjustment of Social Goals of Education to European Requirements
243-252 Bogomir Novak: Values in Education
253-254 Ksenija Ramovš: Issues Concerning the Transfer of Partnership Values in
the Post-industrial Society
256-262 Samo Resnik: Democratic European Confederation and the Union 'Existing
in Reality'
263-266 Cvetka Tóth: Ethics as Sacredness of Being
267-277 Janez Rugelj: Repercussions of a Permissive Upbringing and Feminisation
of the Slovene School System Concerning Rehabilitation of 'People in Need'
(Alcoholics, Drug Addicts, Neurotics, 'Failures' ...)
279-282 Mira Omerzel-Terlep: The Identity of Slovene Regions in Terms of Sound
283-290 Lev Kreft: Theatre in National State
291-295 Vladimir Osolnik: Neglected Dimensions of the Work of Cyril and
Methodius among the Alpine and Pannonian Slavs
296-300 Andrej Černe: Spatial Identity - the Concept of Diversity
301-312 Božo Repe: Slovenes, Balkans and Middle Europe
313-315 Artur Štern: Between a Rock and a Hard Place
316-319 Robi Kroflič: Approximation of Slovene Schools to Common European
Values
320-322 Franci Zore: Ancient Political Concepts as European Heritage
323-324 Matija Svetina: Characteristics of Religious Maturity
325-326 Ingrid Russi Zagožen: Dying - the Last Chance for Realising Values
327-330 Andrej Korošak: A Paradigmatic Break in Contemporary Mass Culture
331-333 Aleksander Lavrenčič: Rostohar's Speech 'Individual and the Whole,
Ethics, Science, Religion' Remains Topical Even in Present Times
334-335 Milan Likič: Gustav Adolf Lindner in Celje
336-339 Andrej Pančur: Introduction of a Currency Based on the Gold Standard in
1892 in Austria-Hungary
340-344 Marko Habjan: The Sociology of Cyberspace
345-358 Vojan Rus: For a Cultural and Federative Europe
359-376 Discussion
V. TRANSLATION
377-418 José
Ortega y Gasset and his Conception of Aesthetics, two Translations (Translated
by Veronika Rot)
José Ortega y Gasset: Dehumanisation of Art
José Ortega y Gasset: An Essay on Aesthetics in a Form of an Afterword
VI. REVIEW
419-422 Tanja
Pihlar: Meinong's Heritage Collected on one Place
VII. CURRENT
ISSUES
423-427 Vojan
Rus: International Reputation of Journal Anthropos
428
Instructions to the Autors
izvirno znanstveno delo
UDK 159.95
Kratka zgodovina kognitivne psihologije
VID PEČJAK
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, SI-1000
Ljubljana, Aškerčeva 2
IZVLEČEK
Članek prikazuje zagodovino kognitivne psihologije. Njeni začetki
segajo na začetek stoletja, kot uradna smer pa se začenja nekako od leta 1956
naprej. Posebno v sedemdesetih in osemdesetih letih je imela velik razmah in je
vplivala na večji del sodobne psihologije. Medtem ko je "stara"
kognitivna psihologija statična, je "nova" dinamična in opisuje
vmesne procese, operacije in strukture, ki potekajo med dražljajem in vedenjem.
Kognitivno psihologijo lahko razdelimo na naslednje discipline: eksperimentalna
kognitivna psihologija, kognitivna psihološka znanost, kognitivna
nevropsihologija, kognitivna razvojna psihologija, kognitivna socialna
psihologija, kognitivna osebnostna psihologija, kognitivna psiholingvistika in
kognitivna uporabna psihologija. Kognitivna psihologija s svojega vidika
razlaga tudi nekognitivne procese (npr. emocije), izdelala je lastne
terapevtske postopke.
Ključne besede: kognitivna psihologija, zgodovina psihologije,
nevropsihologija, kognitivna znanost
ABSTRACT
A SHORT
HISTORY OF
COGNITIVE PSYCHOLOGY
The article presents a history of cognitive psychology. The beginnings
of cognitive psychology go back to the very beginning of the century. As
official discipline it was established app. in 1956. Especially in the 70's and
80's it was in full swing and had great influence on most branches of contemporary
psychology. While "old" cognitive psychology was static, the
"new" one, on the contrary, is dynamic and describes intermediate
processes, operations and structures between stimuli and behaviour. Cognitive
psychology can be divided in the following disciplines: experimental cognitive
psychology, cognitive psychological science, cognitive neuropsychology,
cognitive developmental psychology, cognitive social psychology, cognitive
personal psychology, cognitive psycholinguistics, and cognitive applied psychology.
However, cognitive psychology also interprets - from its own aspect - the
non-cognitive processes (such as emotions), and it has elaborated its own
therapeutic methods.
Key words: Cognitive Psychology, History of Psychology
Neuropsychology, Cognitive Science
izvirno znanstveno delo
UDK 159.922
JERNEJ ULE
Univerza v Ljubljani, Biotehnišak
fakulteta, Oddelek za biologijo,
SI-1000 Ljubljana, Večna pot 111
IZVLEČEK
Skozi zgodovino filozofije so se
filozofi nenehno vračali k vprašanju zavesti. Razvili so dualistične teorije,
ki so zavesti priznavale svoj svet, in materialistične (fizikalistične)
teorije, ki so zavest postavljale v fizikalni svet. Ko so v današnjem stoletju
nevrofiziologi začeli preučevati dogajanja v možganih, so njihova odkritja še
vedno omogočala različne razlage. Nobelov nagrajenec J. Eccles je zagovarjal
interakcijski dualizem, medtem ko je F. Crick, tudi nobelov nagrajenec, enačil
zavest z določenim načinom delovanja možgan. Med največjimi zagovorniki fizikalizma
je tudi D. Dennett, ki poskuša razviti zavestni računalnik. T. Nagel pa
zagovarja stališče, da niti dualizem niti fizikalizem ne ponudita zadovoljive
razlage zavesti. D. Parfit govori o zavesti kot o toku izkušenj, ne da bi
obstajal nekdo, ki bi se zavedal. Med drugim so v sestavku predstavljeni
poskusi s pacienti z razklopljenimi možgani, amnestičnim sindromom, slepim
vidom in Libetov poskus časovnega zamika zavesti. Pri tem se zastavljajo vprašanja,
koliko zavesti je v nas, kako in zakaj v možganih nastane zavest in kje smo pri
tem mi.
Ključne besede: zavest, možgani,
dualizem, fizikalizem, funkcionalizem, epife-nomenalizem, nevrofiziologija,
jaz, čas
ABSTRACT
CONSCIOUSNESS AND BRAIN
Throughout the history of
philosophy the philosophers were returning to the question of consciousness.
They developed dualistic theories, which acknowledged a separate world of
consciousness, and materialistic (physicalistic) theories, which placed
consciousness into the physical world. When in this century the neurophysiologists
began to study processess in the brain, their findings still allowed various
interpretations. J. Eccles, a nobel loreate, defended interactionist dualism,
while F. Crick, also a nobel loreate, equaled consciousness to a special
working of the brain. Among the strongest defenders of physicalism is also D.
Dennett, who tries to develop a conscious robot. However, T. Nagel argues that
neither dualism nor physicalism can provide a satisfactory explaination of
consciousness. D. Parfit talks of consciousness as a stream of experiences,
without the existence of a subject, who would be consciouss. Among others,
experiments with pacients with split brains, amnestic syndrome, blindsight and
Libet's experiment with time shifts of conscious experience, are presented in
the article. Thereby appear the questions, how many consciousness are within
us, how and why consciousness arises in the brain and after all, where are we.
Key words: consciousness, brain,
dualism, physicalism, functionalism, epiphenomenalism, neurophysiology, the
self, time
izvirno znanstveno delo UDK 159.9.01:573
Osnovne značilnosti biološke
organizacije kot temelj za razumevanje človekovega vedenja
MATEJ ČERNIGOJ
Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta, Oddelek za psihologijo,
SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2
IZVLEČEK
Dobro znano in tudi že precej
obravnavano dejstvo je, da je raven psiholoških teorij na precej nizki stopnji.
Ambiciozne, vseobsegajoče teorije z začetka stoletja so bolj ali manj klavrno
propadle, zato je za sodobne teorije značilna ozka, pragmatična usmeritev, ki
pa vodi v vse večjo fragmentiranost stroke. Pričujoči članek želi poudariti
nujnost iskanja teoretične integracije psiholoških spoznanj, predvsem pa ponuja
nekaj izhodišč, na katerih bi ta integracija lahko slonela. Iz spoznanj splošne
sistemske teorije in v novejšem času tudi teorije dinamičnih sistemov je namreč
mogoče potegniti nekaj bistvenih ugotovitev, ki veljajo za življenje na splošno,
pomagajo pa razumeti tudi vedenje in funkcioniranje človeka. Gre za bistvene
razlike, po katerih se življenje razlikuje od nežive snovi, ter za najsplošnejša
načela delovanja procesov avtoregulacije. Ti pri človeku sicer niso več
popolnoma v funkciji preživetja posameznika in vrste, ohranijo pa bistvene lastnosti
vseh procesov regulacije, zaradi česar je razumevanje človekovega vedenja
precej olajšano. Ta pristop v psihologiji seveda nikakor ni nov. Predstavlja
namreč temelj celotnega dela J. Piageta, ki se je na osnovi odnosa med organsko
regulacijo in kognitivnimi procesi lotil obravnave epistemoloških vprašanj.
Kljub temu pa je upoštevanje splošnih spoznanj o delovanju živih sistemov pri
razlaganju človekovega vedenja med psihologi vse premalo prisotno.
Ključne besede: dinamični sistemi,
procesi avtoregulacije, evolucija, psihologija
ABSTRACT
ESSENTIAL CHARACTERISTICS OF BIOLOGICAL ORGANISATION AS A
BASE FOR UNDERSTANDING OF HUMAN BEHAVIOUR
A well-known and also quite often
discussed fact is that the level of psychological theories is pretty low.
Ambitious, all-embracing theories from the beginning of this century have more
or less sullenly failed, therefore it is typical of contemporary theories that
they are pragmatically orientated and limited in range. This, however, leads to
even greater professional fragmentness. The present article will emphasise the
necessity of searching for the theoretical integration of psychological
concepts, and above all, it suggests some starting points on which this
integration could be rested. The concepts of general systemic theory, and
nowadays also a theory of dynamic systems, involve some essential
ascertainments, valid for the life in general, but they also help us to
understand human behaviour and functioning. It is about the essential
differences with which the life is distinguished from lifeless matter, and
about the most general principles of operating of self-regulation processes.
Regarding human, these are no more absolutely in function of survival of the
individual and species, but they still preserve the essential properties of all
the regulation processes. For that very reason an understanding of human
behaviour is much easier. However, this approach is certainly nothing new
within psychology. It namely presents the basis of the entire work of J.
Piaget, who - on grounds of relation between organic regulation and cognitive
processes - was engaged in an analysis of epistemological problems. In spite of
all that, the general concepts about functioning of living systems are too
often insufficiently taken into consideration in psychological explanations of
human behaviour.
Key words: dynamical system,
self-regulation prpcesses, evolution, psychology
izvirno znanstveno delo UDK 159.96
Okoliščine, sprožilci, značilnosti
in bazične dimenzije doživljanja posebnih stanj zavesti
LEONIDA KOBAL
Univerza v Ljubljani, Visoka šola
za socialno delo, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 33
IZVLEČEK
Po definiciji se posebna stanja
zavesti (PSZ) razlikujejo od običajne budne zavesti, v zahodni kulturi pa so
velikokrat označena kot patološka ali vsaj eksotična (Dittrich, 1993).
Namen raziskave je bil spoznavanje
sprožilcev, okoliščin, značilnosti, vrst in bazičnih dimenzij PSZ. Vzorec so
sestavljali študenti drugega letnika psihologije, skupina "normalnih
odraslih", člani meditativne skupine, člani skupine za izkustveni ples ter
posamezniki z diagnozo psihoze. Uporabila sem dva vprašalnika. Vprašalnik o
spremenjenih stanjih zavesti I, ki je anketnega tipa, povzema okoliščine, sprožilce,
opis in vplive doživetja na nadaljnje življenje. Vprašalnik o spremenjenih
stanjih zavesti II ugotavlja bazične dimenzije PSZ.
Rezultati kažejo, da je doživljanje
PSZ vezano na določene okoliščine in sprožilce, ki vzburjanje povečujejo, npr.
stresne situacije, oz. vzburjanje zmanjšujejo, npr. meditacija, sprehodi v
naravi itn. Izpostavljenost sprožilcem je lahko spontana ali rezultat
zavestnega iskanja. Rezultati so tudi pokazali, da temeljno čustveno doživljanje
med doživetjem PSZ pomembno prispeva k razlikam v doživljanju PSZ in menim, da
nakazuje obstoj vsaj dveh bazičnih dimenzij PSZ. Doživljanje blaženosti, sreče,
miru se povezuje z dimenzijo mističnega doživetja (Dittrich, 1993), doživljanje
strahu, groze, tesnobe med doživetjem pa z dimenzijo ego-ogroženosti (Dittrich,
1993). Menim, da na prisotnost posamezne dimenzije pomembno vplivajo osebnostni
faktorji, predvsem posameznikova notranja in zunanja integriranost ter njegovo
trenutno psihofizično stanje.
Ključne besede: posebna stanja
zavesti (PSZ), sprožilci PSZ, značilnosti PSZ, bazične dimenzije PSZ
ABSTRACT
Altered states of consciousness
(ASC) differ by definition from ordinary waking state of consciousness, and in
the frame of west culture they are often characterised as pathologic or at
least exotic (Dittrich, 1993).
The purpose of the research was to
find out triggers, circumstances, characteristics, types and basic dimensions
of ASC. The sample involved students of psychology, a group of
"normal" adults, members of meditation group, members of dance group
(workshops for experimental dance) and individuals with diagnosis of psychosis.
I applied two questionnaires. The Questionnaire of ASC I summarises triggers,
circumstances, a description of ASC and influences they have on future life of
the individual. The Questionnaire of ASC II establishes basic dimensions of
ASC.
The results show that experiences
of ASC are related to some triggers and circumstances that may both increase
agitation (e.g. stress circumstances) and decrease it (e.g. meditation, walking
in the nature). The exposure to the triggers can be spontaneous or it can be a
result of conscious search. The results also show that basic emotional
experience during experiencing ASC significantly contributes to the differences
in experiencing ASC, and it confirms the existence of at least two basic dimensions
of ASC. Experiencing blissfulness, happiness and peace during ASC is related to
the dimension of mystical experience (Dittrich, 1993), while on the other hand,
experiencing fear, dread and anxiety is more often related to the dimension of
ego-desolation (Dittrich, 1993). I think that appearance of each dimension is
significantly influenced by personality factors, first of all by inner and
outer integration of the individual and his/her actual psychophysiological
state.
Key words: altered states of consciousness
(ASC), triggers of ASC, characteristics of ASC, basic dimensions of ASC
izvirno znanstveno delo UDK 299.513
Dao - pot resnice v daoizmu
MAJA MILČINSKI
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za
filozofijo,
SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2
IZVLEČEK
Članek obravnava daoistični pristop k doseganju resnice in njegove
implikacije na področju osvoboditve, saj gre pri daoizmu za eno od azijskih
soterioloških filozofskih šol, ki so povezovale teorijo s prakso. Dao in vprašanje
"Kje je pot?" Za razliko od evropske filozofske drže v smeri vpraševanja
o tem, "Kaj je resnica?", so se daoistični filozofi posvečali vprašanju
"Kje je pot?" (dao) in teoriji in praksi praznine, odsotnosti
hotenega delovanja, izničenja jaza in odpravljanja notranjih ovir na poti do
osvoboditve. Poti do resnice in osvoboditve sta zatorej ena in ista. Za razliko
od evropskih filozofskih in socialnopolitičnih debat o determinizmu in svobodni
volji, daoistična filozofija kaže pot DOSEGANJA svobode in se ne zadovolji z
jalovimi debatami o prisotnosti oziroma odsotnosti le-te. Osvoboditev iz okov
Ega, ki je pogoj doseganja resnice in svobode v daoizmu, omogoča tudi držo
nevezanosti, odpetosti, ki je značilna za filozofijo Karma Yoge. Osebna
osvoboditev, ki je hkrati tudi pot do resnice, zahteva od posameznika, da ne
podlega sadovom svojega dela (Karma Yoga), da se poenoti z Daom in preseže svoj
Jaz.
Ključne besede: Dao, resnica, osvoboditev, svoboda, dolgoživost
ABSTRACT
Dao - the Way to Truth in
Daoism
This paper discusses the Daoist
approach to achieving freedom and its implications on the field of liberation.
Daoism is one of the Asian soteriological philosophical traditions that has
developed their philosophies on the basis of a unity between theory and
practice. The central theme of Dao is the question "Where is the Way
(Dao)?". The answer Dao provides involves both the philosophy and practice
of emptiness and the absence of Ego, or the absence of any intentional
activity. In contrast with the European philosophical quest directed more to
the question "Where is the truth?", the Daoists concentrated on
cultivating various techniques for the transformation and transcendence of Ego
which might be in conflict with external limitations. Rather than engaging in
philosophical and socio-political debates about determinism and free will,
Daoism laid the emphasis on various ways of achieving freedom, and not on the
question of the universal presence or absence of it. Detachment from the
results of one's work, cultivation of the unity with Dao, and the ways of
transcending the Ego are necessary steps in the process of the Daoist way of
achieving freedom, which is also the Way to the Truth.
Key words: Dao, the truth,
liberation, freedom, langerity
izvirno znanstveno delo UDK 1 Kant I.
Estetika narave in etika pri Kantu
BORUT OŠLAJ
Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta, Oddelek za filozofijo,
SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2
IZVLEČEK
V razpravi podajamo kritično
analizo Kantove estetike narave in njenega pomena za etično konceptualizacijo
narave. S tem, ko v področje estetike ni prenesel narave kot take, temveč le
njen pojav, si je Kant že vnaprej onemogočil neposrednejšo obravnavo čutnega
sveta. V aktu estetične kontemplacije narave, katere osrednji vrednoti sta
pojma lepega in vzvišenega, tako nismo v odnosu do zunanjega oz. čutnega sveta,
temveč v odnosu do umskega sveta idej (vzvišeno). Tudi pojem lepega, tako kot
ga obravnava Kant, nam ničesar ne pove o naravi, temveč le o človeku, kajti
lepo narave je zanj simbol nravno dobrega. Kantova etika zato ne seže do
narave; v celoti ostaja omejena na človeka in njegovo vrednostno ekskluzivnost
glede na naravo. Čeprav je naravno lepemu dal prednost pred umetniško lepim,
torej naravnemu pred umetelnim, pa ta prenos poudarka na naravo zanjo ostaja
brez slehernih posledic. Iz tega prenosa vleče Kant koristi le za človeka,
narava kot taka pa je reducirana na zunanji povod oz. na zrcalo, v katerem človek
občuduje in spoštuje svojo lastno moralnost.
Ključne besede: estetika narave,
etika narave, lepo, vzvišeno, kontemplativno, smotrnost, dobro, rečnost,
predmet, diafora
ZUSAMMENFASSUNG
Ästhethik der Natur und Ethik bei Kant
In der Abhandlung Ästhetik der
Natur und Ethik bei Kant geht es um die kritische Analyse der von Kant
konzipierten Ästhetik der Natur und ihrer Bedeutung für die ethische
Konzeptualisierung der Natur. Damit, dass Kant in das ästhetische Gebiet nicht
die Natur als solche, sondern nur die Natur als Erscheinung einbezogen hat, hat
er von vornherein die unmittelbarere Behandlung der sinnlichen Welt nichtig
gemacht. Im Akt der ästhetischen Kontemplation der Natur sind wir so nicht in
einer Beziehung zur äusseren bzw. sinnlichen Welt, sondern in einer Beziehung
zur inneren Welt der Ideen. Das Schöne, wie es Kant behandelt, sagt uns nichts über
die Natur, sondern nur über den Menschen, denn das Schöne der Natur ist für ihn
das Symbol für das sittlich Gute. Kants Ethik reicht deshalb nicht bis zur
Natur; im Grossen und Ganzen bleibt sie beschränkt auf den Menschen und seine
Exklusivität gegenüber der Natur. Obwohl er dem natürlich Schönen den Vorrang
vor künstlerisch Schünem gegeben hat, bleiben jedoch die ethischen Konsequenzen
für die Natur hinter den ästhetischen stecken.
Schlüsselworte: Ästhetik der
Natur, Ethik der Natur, das Schöne, das Erhabene, das Kontemplative, die Zweckmäsigkeit),
das Gute, die Dinglichkeit, der Gegenstand, Diaphora
izvirno znanstveno delo UDK 17 Cohen H.
Etika v sistemu filozofije
CVETKA TîTH
Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta, Oddelek za filozofijo,
SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2
IZVLEČEK
Članek "Etika v sistemu
filozofije" obravnava posamezne vidike novokantovsko usmerjenega filozofa
Hermanna Cohena, utemeljitelja marburške šole, in sicer njegovo idealistično
pojmovano etiko, pri čemer je idealizem dojet kot resnični realizem. Na osnovi
Cohenovih pogledov lahko etiko označimo kot logiko duhoslovnih znanosti. Etika
je druga logika celo vseh področij duhoslovnih znanosti. Tako ostajajo pravo,
religija in zgodovina pristne priče resnice etičnega uma človeštva.
Besede kategoričnega imperativa
"Ravnaj tako, da boš človečnost v svoji in tudi v osebi vsakogar drugega
vsakokrat uporabljal hkrati kot smoter, nikdar zgolj kot sredstvo" po
njegovem najglobljem prepričanju vsebujejo "nravni program novega časa in
vse prihodnosti svetovne zgodovine". Cohenova ideja etično utemeljenega
socializma pomeni idejo prednosti smotra človeštva, na kar se nanaša ideja človeka
kot posameznika. Smisel prednosti smotra človeštva je namreč v tem, da se
vsakega človeka razume kot končni smoter, kot samosmoter, nikdar kot golo
sredstvo. Po sesutju socializma boljševiškega izvora postajajo Cohenovi
nedogmatični in etični koncepti socializma zelo aktualni.
Ključne besede: etika, metafizika,
ontologija, spoznavna teorija
ZUSAMMENFASSUNG
Ethik in System der Philosophie
Der Artikel "Ethik im System
der Philosophie" behandelt einige Aspekte des neukantianisch orientierten
Philosophen Hermann Cohen, dem Begründer der Marburger Schule, über seine
idealistisch aufgefaßte Ethik, wobei Idealismus als wahrhafter Realismus
verstanden ist. Nach Cohens Ansichten dürfen wir die Ethik als die Logik der
Geisteswissenschaften bezeichnen. Ethik ist sogar für alle
geisteswissenschaftlichen Gebiete deren zweite Logik, so bleiben nach Cohen das
Recht, die Religion und die Geschichte echte Zeugen für die Wahrheit der
ethischen Vernunft in der Menschheit.
Die Worte des kategorischen
Imperativs "Handle so, daß du die Menschheit in deiner Person, wie in der
Person eines jeden andern jederzeit zugleich als Zweck, niemals bloß als Mittel
brauchst" enthalten nach seiner tiefsten Überzeugung "das sittliche
Programm der neuen Zeit und aller Zukunft der Weltgeschichte". Cohens Idee
eines ethisch begründeten Sozialismus heißt die Idee des Zweckvorzugs der
Menschheit und auf diese bezieht sich die Idee des Menschen als Einzelwesen.
Der Sinn des Zweckvorzugs der Menschheit besteht nämlich darin, daß jeder
Mensch als Endzweck, als Selbstzweck verstanden wird, nie als bloßes Mittel.
Nach dem Zusammenbruch des Sozialismus bolschewistischer Provenienz gewinnen
Cohens undogmatische und ethische Sozialismuskonzepte sehr an Interesse.
Schlüssel Wörter: Ethik,
Metaphysik, Ontologie, Gnoseologie
izvirno znanstveno delo UDK 130.2:572(091)
K periodizaciji antropologije
ANDREJ ADAM
SI-2000 Maribor, Ulica Staneta
Severja 3
IZVLEČEK
V eseju obravnavamo vprašanje
periodizacije antropologije, predvsem obdobje razsvetljenstva in njegove
prispevke, pomembne za nadaljnji razvoj vede. Ko gre za periodizacijo antropološkega
znanja menimo, da ne moremo vzpostaviti ostrih prelomov, hkrati pa ne zanikamo
posameznih obdobjih. Pri določitvi slednjih se opiramo na ohlapno delitev
internih in eksternih dejavnikov, ki ponujajo možnost za formuliranje hipoteze,
da so (gledano nazaj) značilnosti antropoloških teorij iz prvih desetletij 20.
stoletja in druge polovice 19. stoletja prisotne že v času razsvetljenstva. S
pomočjo omenjenih dejavnikov poskušamo pokazati in povezati konkretne
materialne in duhovne značilnosti obravnavanega obdobja. Ko torej razmišljamo o
predzgodovini antropologije, ne moremo mimo dejstva, da je evropsko naraščanje
znanja o pripadnikih drugih kultur potekalo v okviru specifične civilizacije,
ki je v 18. stoletju premagala biološki red in bila pri svojem vpisovanju v
svet podvržena pritiskom gospodarskega sveta. Glede na to, da je v naši
perspektivi razsvetljenstvo naknadna interpretacija predhodnega nezavednega
vpisovanja v svet in hkrati formativna sila pogleda na svet, s pomočjo
psihoanalize objektivnega spoznavanja analiziramo razmišljanja nekaterih
razsvetljenskih avtorjev in v njih razbiramo korelativne momente s pritiski
materialne civilizacije. Tako ločimo raven samodojemanja teoretikov v 18.
stoletju in dejansko vsebino tega samodojemanja. Slednja se pokaže predvsem v
nezavednih principih razlage, na katere je mogoče navezati
vzvišen odnos do pripadnikov drugih kultur.
Ključne besede: antropologija, zgodovina antropologije,
epistemologija, razsvetljenstvo, psihoanaliza.
ABSTRACT
TOWARD THE
PERIODIZATION OF ANTHROPOLOGY
A question of the periodization of anthropology is discussed in this
essay, in particular the age of Enlightenment with its contributions
significant for further development of anthropology. Considering the
periodization of anthropological knowledge, one should not impose any kind of
rigorous breaks among the periods, at the same time, however, it would be wrong
to deny the existence of particular periods. Therefore, a definition of these
should be based on more flexible classification of the intern and extern
factors that offer a possibility to formulate a hypothesis by which (looking
back) the characteristics of anthropological theories from the first decades of
the 20th century and the second half of
the 19th century were already present in
the age of Enlightenment. In terms of the above mentioned factors, we attempt
to point out as well as to make a synthesis of the concrete material and
spiritual characteristics of the Enlightenment. Reflecting the pre-history of
anthropology, one should not ignore the fact that the European more and more
extensive knowledge of the members of other cultures was marked by a specific
culture which in 18th century overcame the biological
order, and while entering into the world, it was brought under control of the
economic world. Since the Enlightenment - looking from our perspective - seems
to be a subsequent interpretation of previous unconscious entering into the
world, but also a formative force of a particular view on the world, the ideas
of some Enlightenment authors are analysed there in terms of psychoanalysis of
objective comprehension. In addition, some correlative moments marked by the
pressure of material culture are grasped from these ideas. We may then
distinguish between the level of self-comprehension of the theorists in the 18th century and actual content of
this self-comprehension, manifesting itself above all in the unconscious
principals of the explanation, which may be related to a superior attitude
towards the members of other cultures.
Key words: Anthropology, History of Anthropology, Epistemology,
Enlightenment, Psychoanalysis
UDK 323.1(4)
Kako ohraniti nacionalno identiteto in preživeti
kot narod v združeni Evropi
VEKOSLAV GRMIČ
IZVLEČEK
Upravičeno je prizadevanje Slovenije za polnopravno članstvo v Združeni
Evropi, vendar samo tako vstopanje, da bomo kot mali narod v njej enakopravni,
da bomo naprej razvijali svojo slovensko samobitnost, svoj jezik in svojo
kulturo. Vtis pa je, da hitimo v Evropo brez zadosti razmišljanja, z zavrženo
antifašistično legitimacijo, brez ustreznih strategij (npr. v kmetijstvu) in da
se pri tem preveč povdarja samo materialne dobrine, samo miselnost popolnoma
liberalnega kapitalizma in skrajni individualizem, brez socialne solidarnosti,
kar je vse v nasprotju s krščanstvom in s stališči papeža Janeza Pavla II.
Ključne besede: nacionalna identiteta, Združena Evropa in Slovenija,
antifašizem, odsotnost strategije, neomejeni liberalizem, krščanstvo, Janez
Pavel II, Slomšek
ABSTRACT
How to Preserve National Identity and
Survive as a Nation in a United Europe
Slovenia's
endeavour to become a full member of a United Europe is indeed justified;
however, integration should be such, that would allow us, as a small nation, to
be equal, and so that we might continue to develop our Slovene national
identity, language and culture. But it seems that we are rushing to Europe
without sufficient thought, with a rejected anti-fascist legitimisation,
lacking suitable strategies (e.g. in agriculture) and emphasising only material
goods, the mentality of totally liberal capitalism and extreme individualism
without social solidarity, which is all in contradiction to Christianity and
the views of Pope John Paul II.
Key words:
National identity, United Europe and Slovenia, anti-fascism, absence of strategy,
unlimited liberalism, Christianity, Pope John Paul II, Slomšek
UDK 342.24(4)
Evropa kot konfederacija narodov
PETER KOVAČIČ PERŠIN
IZVLEČEK
Evropa se je v zavest evropskih izobražencev vpisala kot domovina
narodov, ki je omogočila množici narodov oblikovanje njihovih lastnih kultur in
še posebej jezikov. Leta 1939 je Edvard Kocbek objavil esej Mali in veliki
narodi, v katerem je ugotavljal, da je logiki plutokratičnega kapitala
podrejeno ne le načelo socialne pravičnosti, pač pa tudi načelo enakopravnosti
narodov in zato izvaja neprikrito politiko etnocida. Kocbek je prihodnost malih
in velikih evropskih narodov videl v federativni ureditvi Evrope. Sedanja
ideologija evropskega integriranja in slovenska praksa približevanja tej
ideologiji nas vračata nazaj v zgodovino slovenskega nesuverenega prebivanja v
srcu Evrope. Etnocid ostaja naša usoda, če svoje suverenosti ne bomo znali
ohraniti. Evropska unija je centralistična naddržavna tvorba, ki jo upravlja
evropska plutokracija po birokraciji evropskih institucij. Določeni vidiki
neoliberalistične ideologije, kot je npr. postopno ukinjanje nacionalne države,
so ena od prioritet evropskega integriranja. Zahteva po evropskem
konfederalizmu je Magna Charta naše pridružitvene politike. Evropa bo uspešen
projekt le kot konfederacija vseh njenih narodov, zahodnih in vzhodnih in
subjekti te konfederacije so lahko le suvereni narodi oziroma njihove države.
Kritika obstoječe evrointegracije ni narejena proti vključitvi Slovenije v
evropske povezave, ker bi zapiranje pred Evropo zavrlo naš gospodarski in
civilizacijski razvoj. Kritika zadeva le način vključevanja.
Ključne besede: domovina narodov, Kocbek, plutokracija, federativna
Evropa, osebni človek, nacionalna suverenost, konfederativna Evropa, mali
narodi, neoliberalistični kapitalizem
ABSTRACT
Europe as a Confederation of Nations
Europe has
been inscribed in the consciousness of European intellectuals as the homeland
of nations, enabling a multitude of nations to form their own cultures and, in
particular, languages. In 1939 Edvard Kocbek published the essay Mali in Veliki
narodi (Small and Large Nations) which established that not only the principle
of social justice was subordinate to the logic of plutocratic capitalism, but
also the principle of equality of nations, and therefore it conducted an
undisguised policy of ethnocide. Kocbek saw the future of small and large
nations in a federative Europe. The present ideology of European integration
and the Slovene practice of approximation to this ideology send us back to the
history of a non-sovereign Slovene existence in the heart of Europe. Ethnocide
shall remain our destiny if we are not able to preserve our sovereignty. The
European Union is a centralised super-state formation managed by European plutocracy
through the bureaucracy of European institutions. Certain aspects of
neo-liberal ideology, such as gradual termination of national states, are one
of the priorities of European integration. The demand for European
confederationism is the Magna Carta of our integration policy. Europe shall
only constitute a successful project as a confederation of all its nations,
Western and Eastern, and the entities of this confederation can only be
sovereign nations or their states. Criticism of the existing Euro-integration
does not constitute opposition to the integration of Slovenia into Europe,
since turning away from Europe would check our development in terms of
economics and civilisation. Criticism applies only to the method of
integration.
Key words:
Homeland of nations, Kocbek, plutocracy, federative Europe, individual human
being, national sovereignty, confederative Europe, small nations, neo-liberal
capitalism
Stran je bila postavljena 5. februarja 2000 in
nazadnje spremenjena 10. februarja 2000. Mnenja in pripombe prosim sporočite Matjažu Rebolju.
Naslov strani:
http://www.ff.uni-lj.si/anthropos/default.htm
Število obiskov po 5.2.2000