Knjiga Bojana Balkovca analizira volilne sisteme, volilni boj, propagando in rezultate v Sloveniji med obema svetovnima vojnama.

V drugi številki preberite: Matjaž Bizjak, Gallenberški listinski arhiv in rodbinska genealogija; Boris Golec, Valvazorjevo neznano potomstvo do današnjih dni (2. del); Avgust Lešnik, Komunistična in socialnodemokratska internacionala v letih 1919–1920 ter kontradiktornost njunih pogledov na politični sistem socializma; Miroslav Stiplovšek, Prizadevanja Rudolfa Golouha in Albina Prepeluha za omilitev socialnih posledic gospodarske krize v banskem svetu Dravske banovine 1931–1935; Aleš Gabrič, Slovenska akademija znanosti in umetnosti na političnem prepihu svojega prvega desetletja; Aleksander Lorenčič, Prelom s starim, začetek novega: slovensko gospodarstvo v času prehoda iz socializma v kapitalizem.

Zbornik s simpozija na Ptuju prinaša 18 razprav o različnih vidikih mestnih elit v srednjem veku. Avtorji predstavljajo ugotovitve o razvoju, značilnostih in vlogi elit v mestih v vzhodnoalpskem prostoru.

V tej številki preberite: Peter Štih, Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? O jeziku slovanskih prebivalcev prostora med donavo in jadranom v srednjem veku (pogled zgodovinarja); Stanislav Južnič, Učna leta filozofa Karpeta; Vladislav B. Sotirovic, Serbia's diplomatic Preparations for the creation of the First Balkan alliance, 1861–1864; Andrej Rahten, Geneza knezoškofove stranke na Kranjskem. Vprašanje trojne kandidature na nadomestnih volitvah v državni zbor leta 1896; Gašper Mithans, Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937; Viljenka Škorjanec, Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč.

Glavni predmet Ilirske zgodovine grškega zgodovinarja iz 2. stoletja po Kr., Apijana iz Aleksandrije, ki je edina iz antike ohranjena zgodovina Ilirije, so vojne in z njimi povezana opustošenja, žal na Balkanu še nedavno relevantna tema. Ilirik je v času rimskega imperija obsegal poleg dalmatinskega in panonskega prostora predvsem zahodni Balkan. Podatki, ki jih Apijanov spis vsebuje, se nanašajo tudi na slovenski prostor v antiki in so za zgodovinarja in arheologa zelo zanimivi.

Grška zgodovina Rajka Bratoža je izšla v tretji izdaji. Po sedmih letih je knjiga izšla obogatena z dodatkom o najnovejših rezultatih raziskovanj te tematike, ki so izšli v slovenskem in tujih jezikih.

V tej številki preberite: Mojca Kovačič Dadić, »Živeti in umreti moraš z njim, pa kakršenkoli že je!« Vzgoja in izobrazba elitnih žensk v srednjeveških mestih; Klemen Pust, »Za odkup ubogih sužnjev, naših podanikov«. Reševanje Benečanov iz osmanskega in Osmanov iz beneškega suženjstva na območju vzhodnega Jadrana v 16. stoletju; Stanislav Južnič, Kranjec Hallerstein je ponesel luč znanja med Kitajce; Gerhard Deissl, Bergbauversuche der Vordernberger Radmeister in der slowenischen Steiermark (v nemščini); Mateja Ratej, Ivan Šusteršič v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev

Migracije in slovenski prostor od antike do danes je 39. zvezek Zbirke Zgodovinskega časopisa. V njem je zbranih 42 prispevkov, ki temo osvetljujejo v različnih časovnih obdobjih in iz različnih zornih kotov.

V tej številki preberite: Miha Kosi, Predurbane ali zgodnjeurbane naselbine? (II. del); Robert Svetina, Zur Herkunft sowie zur Verbreitung der Verehrung des hl. Lambert von Lüttich / Sv. Lambert in Slowenien (v nemščini); Primož Simoniti, Postojnski grad v letu 1508 in Maksimilijan I. z vzdevkom ?Leviades?; Aurelie Fertil, Prometne poti v Ilirskih provincah oziroma strategije integracije nepovezanega in strateškega prostora; Jernej Kosi, Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?; Nade Proeva, Savremeni makedonski mit kao odgovor na nacionalne mitove suseda. Albanski panilirizam, grčki panhelenizam i bugarski pantrakizam (v srbščini).

Izum smučarske tradicije: kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941 je 38. zvezek Zbirke Zgodovinskega časopisa. Borut Batagelj v knjigi opisuje različne plati pojava smučanja v Sloveniji do leta 1941. Batageljeva knjiga je prvi pregled zgodovine smučanja, ki ga je napisal zgodovinar.

V tej številki preberite: Klemen Jelinčič Boeta, Judje srednjeveške »Slovenije« do izgonov 1496–1515 (v angleščini); Klemen Pust, Beneška protiobveščevalna dejavnost in signalna organizacija na območju vzhodnega jadrana v letu 1499; Jasna Fischer, Ruski vojni ujetniki na ozemlju republike Slovenije; Bojan Balkovec, Kandidati na volitvah v narodno skupščino v medvojni Jugoslaviji; Ana Cergol, Evgenika na Slovenskem v perspektivi spola; Vladislav B. Sotirovic, Večstrankarske volitve v srbiji leta 1990 (v angleščini); Bojan Godeša, Revizija in odpiranje novih obzorij – priložnost za »drugačno« zgodovino?

Sedemintrideseti zvezek Zbirke Zgodovinskega časopisa je družinska kronika Mejačevih, ki jo je napisal Branko Marušič. Knjiga opisuje zgodovino družine iz Komende, katere člani so odigrali zanimive in pomembne vloge v 20. stoletju.

V novemi ZČ: Alenka Cedilnik, Teodozijeva vojna z Goti; Miloš Fon, Istrska cerkev od Justinijanove obsodbe Treh poglavij do izbruha shizme; Stanislav Južnič, Reforma koledarja Trubarjevih dni; Damir Globočnik, »Mej dva stola« Levstikov satirični list Pavliha; Katja Mihurko Poniž, Slovenke in narodno gibanje v slovenski publicistiki 19. stoletja; Ľudovít Hallon, Economic development of Slovakia at the background of the economic integration and disintegration process of Central Europe in 1867–1945