Back to top

Temelji raziskovalni projekt

 

Članica UL UL Filozofska fakulteta
Šifra J7-7276
Naziv projekta Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v Avstro-ogrski monarhiji (1872-1918)
Obdobje 1.1.2016 - 31.12.2018
Letni obseg 1,88 FTE
Vodja dr. Tone Smolej
Veda Humanistične vede / Literarne vede
Sodelujoče RO sicris
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti 
Institut Jožef Stefan
Vsebinski opis projekta  

Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v avstro-ogrski monarhiji (1872–1918) je interdisciplinarni raziskovalni projekt, v katerem se povezujejo humanistične, družboslovne in naravoslovne vede. Projekt bo analiziral in ovrednotil vlogo in pomen intelektualcev s slovenskega etničnega ozemlja, ki so v drugi polovici 19. ter v začetku 20. stoletja (do ustanovitve slovenske univerze v Ljubljani leta 1919) študirali na Dunaju, v Gradcu (Univerza Karla in Franca v Gradcu) in v Pragi (Karlova in Ferdinandova univerza, od 1882), ter raziskal zgodovino doktorskih disertacij teh slovenskih kandidatov, predvsem v luči njihove intelektualne formacije in njihovega prispevka k slovenski znanosti in – vsaj pri nekaterih – k razvoju slovenske univerze. V okviru projekta bo ovrednoteno vso dostopno gradivo, povezano s približno 150 doktorji, med katerimi so tudi doktorice, ki so promovirali na filozofski fakulteti omenjenih univerz. Na osnovi že deloma zbranega gradiva, dostopne primarne in sekundarne literature, virov, še nepregledanega arhivskega gradiva v Gradcu, Ljubljani, Pragi in na Dunaju ter pričevanj (dnevniki, zapisi, pisma, spremne besede in objave v časopisju) bo projekt odgovoril tudi na vprašanja, kakšne so bile povezave med slovenskimi intelektualci, kakšne so bile njihove povezave z intelektualci iz drugih kulturnih okolij, tako znotraj skupne države kot zunaj nje, v kulturnih centrih in na kulturnih obrobjih, in kako so se umeščali v kulturnoznanstveni prostor avstro-ogrske monarhije. Delovanje slovenskih intelektualcev bo torej umeščeno v tedanji evropski čas in prostor, predvsem pa bo projekt omogočil boljše razumevanje pretoka znanja v preteklosti ter poiskal tudi tiste elemente v biografijah posameznikov, ki so jim omogočili uspeh in vidno mesto v tedanji družbi.

Sestava projektne skupine SICRIS
Faze projekta in njihova realizacija  

Raziskava je sestavljena iz treh faz, v katerih sodelujejo tri sodelujoče inštitucije: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Institut »Jožef Štefan«.

1. faza (1. do 15. mesec projekta)

V prvi fazi bomo raziskovalci in raziskovalke zbrali dokumente v univerzitetnih arhivih na Dunaju (Archiv der Universität Wien), v Gradcu (Universitätsarchiv Graz) in v Pragi (Archiv Univerzity Karlovy). V teh arhivih bomo pregledali vpisnice, protokole in akte rigorozov. V omenjenih dokumentih je najti ključne podatke o maternem jeziku kandidata, o poteku eno oziroma dvournega strogega izpita (rigoroza), o naslovu disertacije ter oceno, ki sta jo podpisala dva ocenjevalca (referenta). Raziskovanje bo usmerjeno v

  1. izdelovanje kvantitativne baze, uporabne za primerjalne študije izobraževanja na različnih avstrijskih univerzah, kjer so študirali študentje iz dežel s slovenskim prebivalstvom in študentje slovenskega rodu, ter
  2. poglabljanje v socialna, kulturna, politična in ekonomska ozadja. 
    V tej fazi bo vzpostavljena spletna platforma projekta. Vzpostavili pa bomo tudi neformalno sodelovanje s tujimi inštitucijami ter vzpostavili mrežo srednjeevropskih partnerjev in tako slovenske izobražence 19. stoletja postavili v evropski okvir.

2. faza (16. do 29. mesec projekta)

V drugi fazi bo analizirano gradivo po posameznih strokah, kjer bodo sodelovali strokovnjaki različnih področij (komparativisti, filologi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, fiziki in matematiki). Zanimalo nas bo, katere teme različnih področij so v ospredju, katere manj in katere so popolnoma zapostavljene. Iz gradiva bo tudi razvidna vloga mentorjev, med katerimi so tudi slavna imena, in njihov potencialni formativni vpliv na doktorske kandidate. Na podlagi ocen rigorozov bo mogoče ugotoviti, kako uspešni so bili kandidati pri reševanju zastavljenih problemov. Posebna pozornost bo namenjena tudi doktorskim kandidatkam.
Zbrani rezultati bodo v tej fazi predstavljeni na konferenci z mednarodno udeležbo. V tej fazi nameravamo za laično in strokovno javnost organizirati tudi predavanja in javne predstavitve projekta. Načrtujemo tudi postavitev razstave v prostorih MOL, ki bo potujoča (Dunaj, Praga, Gradec in slovenski kraji), s tem nameravamo prispevati k popularizaciji slovenske znanosti.

3. faza (30. do 36. mesec projekta)

Poleg objav člankov imamo v načrtu javno dostopno bazo doktorskih disertacij kot tudi kritično izdajo nekaterih najbolj zanimivih doktorskih disertacij. Ta faza predvideva tudi interpretacijo gradiva s stališča vlog, ki so jih obravnavani doktorji pozneje imeli v slovenski družbi. S pomočjo analize zbranega gradiva bo mogoče bolje razumeti predzgodovino številnih strok, ki so se sistematično začele razvijati šele po letu 1919, ko je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani, nekateri doktorandi, ki jim bo namenjena posebna pozornost, pa so se za doktorat odločali prav v luči njene predvidene in pričakovane ustanovitve in so bili nato njeni prvi profesorji. Še pred odprtjem ljubljanske univerze so nekateri doktorji slovenske narodnosti dobili učiteljsko mesto v drugih visokošolskih središčih, vendar so vseeno neposredno doprinesli k razvoju slovenskih znanstvenih disciplin.
Ta faza se bo zaključila z objavo monografije o slovenskih doktoratih v obdobju 1872–1918 ter posameznih biografskih predstavitev, dopolnila pa jo bo tudi monografija o vlogi in pomenu intelektualk na Slovenskem med leti 1870 in 1930. Raziskovalne izsledke bomo umestili v širši kontekst habsburške monarhije oz. srednjeevropskega prostora. Sintetična zgodovina slovenskih izobražencev - doktorjev bo prikazala, kolikšen je slovenski delež v splošni zgodovini srednjeevropske znanosti in kako so s svojim delovanjem vplivali na našo znanstveno krajino. Slovenska zgodovina bo obogatena z novimi spoznanji in osvetljena z novega zornega kota.

Bibliografske reference SICRIS

 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Institut Jozef Stefan

 

Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.