Back to top

Ciljni raziskovalni program

 

Članica UL UL Filozofska fakulteta
Šifra V5-1655
Naziv projekta Razvijanje zgodnje in akademske pismenosti v družini, vrtcu in šoli
Obdobje 1.10.2016 - 30.09.2018
Ključne besede zgodnja pismenost, akademska pismenost, vrtec, šola, stališča učiteljev, intervencijski program, akcijska raziskava
Vodja dr. Ljubica Marjanovič Umek
Veda Družboslovne vede / Psihologija
Sodelujoče RO sicris
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Vsebinski opis projekta  

V okviru predlaganega projekta bomo izvedli tri študije. Vse študije bodo kot akcijske raziskave izvedene v naravnem okolju, v vrtcu oziroma šoli; v študijah bo potekalo spremljanje oblikovanih programov in vzdolžno večkratno ocenjevanje dosežkov otrok.

1. Študija

V okviru 1. študije bomo pripravili strokovni program za izpopolnjevanje vzgojiteljic, ki ga bodo izvajale z otroki v zgodnjem otroštvu. Osnovni namen strokovnega programa, ki bo izhajal predvsem iz spoznanj sociokulturih in socilingvističnih teorij, bo spodbujati otroke k dejavnostim, ki jim bodo omogočale razvijanje različnih področij zgodnje pismenosti. Strokovni program bo vključeval na eni strani vsebine s področja razvojnopsiholoških teorij o razvoju in učenju otrok na področjih spoznavnega, govornega in socialnospoznavnega razvoja (npr. razvoj simbolnega izražanja otrok, razvoj sporazumevalnih zmožnosti; razvoj in učenje v območju bližnjega razvoja; vpliv sociokulturnih dejavnikov na razvoj in učenje govora), na drugi strani pa vsebine, ki bodo vzgojiteljicam nudile strokovni okvir in temeljna načela za načrtovanje in izvajanje dejavnosti na področjih zgodnje pismenosti in govora (npr. razvijanje miselnih strategij; spodbujanje otrok k pripovedovanju zgodb ter pripovedovanju o dejavnosti in dogajanju v njegovem okolju; spodbujanje predbralnih in predpisalnih zmožnosti). Pri tem bomo upoštevali, da se tovrstne dejavnosti lahko izvajajo v različnih kontekstih, predvsem v času simbolne igre otrok, med skupnim branjem in pripovedovanjem otrok, med vsakodnevnimi rutinskimi dejavnostmi in drugimi načini simbolnega izražanja otrok, kot so npr. risanje, rime, izštevanke, uganke. Pri prikazu navedenih dejavnosti bomo posebej poudarili vlogo bolj kompetentne odrasle osebe, ki ob svojim vključevanjem v simbolno igro ali skupno branje (formalno in neformalno) omogočajo otrokom razvijanje miselnih, spominskih in govornih strategij, s katerimi dosegajo višje ravni razvoja, kot bi jih sicer lahko sami.

V raziskavo bomo vključili približno 40 otrok. Otroci, ki bodo stari od 5 do 6 let, bodo obiskovali vrtec zadnje leto pred vključitvijo v šolo. V raziskavo bodo vključene tudi vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic teh otrok.

Ker je glavni namen raziskave spremljanje kratkoročnega in dolgoročnega učinka dela vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic glede na oblikovani strokovni program, bomo v prvi fazi empiričnega dela s standardiziranimi psihološkimi pripomočki individualno ocenili pri vseh v vzorec vključenih otrocih njihovo govorno kompetentnost (pripovedovanje zgodbe, metajezikovno zavedanje) in grafomotorične zmožnosti; vzgojiteljice otrok pa bodo na Lestvici zgodnje pismenosti otrok ocenile nekatera ključna področja zgodnje pismenosti otrok, kot so npr. obseg in vrsta besednjaka; raba slovnice in metajezika; poslušanje, samostojno pripovedovanje; likovno izražanje.

Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic, ki bodo s strani raziskovalk ustrezno dodatno strokovno usposobljene, bodo po predvidenem programu delale z otroki v matičnem oddelku nekaj mesecev. Med izvajanjem dejavnosti bo s strani raziskovalk potekalo sprotno spremljanje in če bo potrebno, bodo vzgojiteljice dobile dodatne razlage in usmeritve; testatorke, ki ne bodo avtorice strokovnega programa, pa bodo v oddelkih sproti beležile in snemale izvajane dejavnosti.

Po zaključku nekajmesečnega dela vzgojiteljice z otroki v oddelku, bomo v drugi fazi empiričnega dela ocenili kratkoročni učinek izvajanja, in sicer bom ponovno ocenili govorno kompetentnost in grafomotorične zmožnosti otrok ter pridobili ocene vzgojiteljic o različnih vidikih zgodnje pismenosti otrok. Poleg tega bomo kvalitativno analizirali tudi posnetke dejavnosti in vzgojiteljičinega vključevanja ter spodbujanja otrok v območju bližnjega razvoja.

V nadaljevanju bomo ugotavljali tudi dolgoročni učinek izvajanja programa. V tretji fazi bomo eno leto po zaključku izvajanja programa, v 1. razredu osnovne šole, iste otroke ocenili s standardiziranimi psihološkimi pripomočki za ocenjevanje govorne kompetentnosti in zgodnje pismenosti, učiteljice v 1. razredu pa bodo podale oceno o zgodnji pismenosti otrok.

Na podlagi vseh zbranih podatkov bomo oblikovali model za spodbujanje zgodnje govorne kompetentnosti ter različnih vidikov zgodnje pismenosti v predšolskem obdobju.

2. študija

Izvedli bomo intervencijsko študijo razvijanja bralnih in pisnih zmožnosti učencev z uporabo dveh strategij: strategije označevanja bistvenih informacij in strategije povzemanja ter preverili njuno učinkovitost. Izbrali bomo 4 oddelke učencev 4. razreda iz različnih šol, v katerih bomo izvajali program (to bo naša eksperimentalna skupina) in 4 oddelke 4. razredov, kjer bo pouk potekal v skladu z dejavnostmi branja in pisanja, kot ga predvideva učni načrt (kontrolna skupina).

Zastavljene cilje bomo operativno poskušali doseči na sledeč način:

  • Oblikovanje intervencijskega programa urjenja učencev za delo z informativnimi besedili z uporabo strategij označevanja bistva in povzemanja

    Šest mesečni intervencijski program urjenja učencev v uporabi strategij označevanja bistva in povzemanja, bo razdeljen v tri vsebinske sklope:

    1. sklop - urjenje učencev v identifikaciji in označevanju bistvenih idej in oblikovanju povzetkov iz prepoznanih glavnih idej pri krajših besedil (odlomkih) enkrat do dvakrat na teden;
    2. sklop - urjenje učencev v določanju bistva in oblikovanju povzetkov iz učbeniških besedil (1-krat do 2-krat na teden);
    3. sklop - uporaba obeh strategij označevanja bistva in povzemanja v eni od bolj kompleksnih strategij za učenje (npr. pri Paukovi strategiji).
  • Usposabljanje učiteljev za izvajanje programa

    Ko bomo izdelali intervencijski program, bomo izbrane učitelje iz eksperimentalne skupine usposobili za delo z učenci na seminarju. V teoretičnem delu seminarja (predavanje) jim bomo predstavili teoretično ozadje posamezne strategije (da bodo imeli znanje o tem, zakaj je določena strategija lahko učinkovita in jim predstavili konkretne korake pri vsaki strategiji). V praktičnem delu (v delavnici) pa bodo učitelji po korakih izkustvenega učenja uporabljali strategijo iskanja in označevanja bistva ter strategijo povzemanja pri predelavi konkretnih besedil.

  • Izvedba akcijske raziskave s spremljanjem izvajanja intervencijskega programa

    Program bodo z učenci izvajale učiteljice, raziskovalke pa bomo po vsakem sklopu spremljale in preverjale napredek učencev.

  • Ugotavljanje učinkovitost izvedenega programa in izdelava modela razvijanja teh strategij za boljše bralno razumevanje.

    Za ugotavljanje učinkovitosti programa bomo uporabili pristop test-retest in to na začetku in ob koncu enoletnega programa ter po koncu vsakega vsebinskega sklopa (približno na vsaka 2 - 3 mesece). Pred pričetkom izvajanja intervencijskega programa bomo pri učencih ugotavljali:

    • stopnjo razvitosti bralne veščine (tekočnost branja, ki kaže na avtomatiziranost tehnike branja) in razvitost besedišča, ker sta to najmočnejša napovednika bralnega razumevanja;
    • sposobnost razumevanja prebranega;
    • zmožnost identifikacije in označevanja bistvenih informacij ter strategije povzemanja kot dveh temeljnih bralno-pisnih strategij, ki pomembno določata stopnjo bralnega razumevanja učencev v drugem triletju osnovne šole;
    • motivacijo učencev za delo oz. učenje iz besedil.

    Po prvem sklopu bomo merili zmožnost določanja in označevanja bistvenih informacij in oblikovanja pisnih povzetkov učencev.
    Po drugem sklopu bomo ponovili merjenje obeh strategij (določanja in označevanja ter pisanja povzetkov).
    Ob koncu programa pa bomo ponovno ocenili:

    • tekočnost branja,
    • sposobnost identifikacije bistvenih informacij,
    • sposobnost oblikovanja pisnih povzetkov in uporabe povzetkov v eni od kompleksnih strategij sposobnost razumevanja prebranega.

Glede na ugotovitve bomo predlagali model razvijanja teh strategij s ciljem dobrega bralnega razumevanja v četrtem razredu osnovne šole.

3. študija

Vzorec tretje študije bo vključeval učence 8. razreda. V študiji želimo povezati in uskladiti dejavnosti za razvijanje bralne pismenosti ter oblikovati kriterije za njeno preverjanje. Študija bo izvedena kot akcijska raziskava, v kateri bomo v prvi fazi izdelali načrt dejavnosti za razvijanje bralne pismenosti in pri tem upoštevali odgovore učiteljev na oblikovan vprašalnik.

V drugi fazi bomo izvedli izobraževanje, ki bo podalo osnovne usmeritve za uporabo sodobnejših pristopov k razvijanju pismenost. Posebej bomo s programom seznanili tudi starše na šoli, da bodo lahko kot aktivni partnerji podpirali prizadevanja učiteljev za kakovostnejši pouk branja.

Sledil bo preizkus uporabe oblikovanih pristopov v pedagoški praksi.

Izvajanje programa za razvijanje bralne pismenosti in njegove učinke bomo preverjali v več zaporednih korakih, in sicer tekom raziskave in ob zaključku, pri tem pa se bomo predvsem osredotočili na spremembe v stališčih in ravnanju učiteljev v povezavi z razvijanjem bralne pismenosti pri učencih.

Sestava projektne skupine SICRIS
Faze projekta in njihova realizacija  

1. študija

1. leto izvajanja projekta (2016 – 2017):

  • razvoj programa usposabljanja za vzgojiteljice za spodbujanje govora in zgodnje pismenosti otrok v vrtcu
  • izobraževanje vzgojiteljic, ki bodo izvajale program v oddelkih vrtca
  • začetna ocena govorne kompetentnosti in grafomotoričnih zmožnosti otrok
  • izvajanje programa za spodbujanje govora in zgodnje pismenosti otrok v vrtcu
  • sprotno spremljanje izvajanja programa (snemanje dejavnosti, strokovna srečanja z vzgojiteljicami)
  • ocena kratkoročnih učinkov izvajanja programa s ponovnim ocenjevanjem govorne kompetentnosti in grafomotoričnih zmožnosti otrok

2. leto izvajanja programa (2017 – 2018):

  • ocena dolgoročnih učinkov programa eno leto po zaključku izvajanja programa v 1. razredu osnovne šole s ponovnim ocenjevanjem govorne kompetentnosti in bralne pismenosti otrok
  • oblikovanje modela za spodbujanje govornega razvoja in zgodnje pismenosti otrok v vrtcu

2. in 3. študija

1. leto izvajanja projekta (2016 – 2017):

  • oblikovanje programa urjenja učencev 4. razreda za delo z informativnimi besedili z uporabo strategije iskanja in označevanja bistva ter povzemanja
  • oblikovanje programa za uporabo sodobnejših pristopov k razvijanju pismenosti pri vseh predmetih v 8. razredu
  • usposabljanje učiteljev in staršev za izvajanje programa

2. leto izvajanja programa (2017 – 2018):

  • izvedba programov za razvoj bralne pismenosti v 4. in 8. razredu osnovne šole
  • pred in po končanem programu ter po vsakem trimesečju zbiranje vmesnih podatkov o napredku učencev 4. razreda v obvladovanju posameznih strategij ter spremljanje sprememb stališč in ravnanja učiteljev 8. razreda v povezavi z razvijanjem bralne pismenosti
  • obdelava zbranih podatkov in na osnovi le-teh oblikovanje modelov spodbujanja pismenosti v 4. in 8. razredu.
Bibliografske reference SICRIS

 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

 

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost in Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.