Back to top

O inštitutu

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (ZIFF) je organizacijska enota, ki organizira in usklajuje znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti.

Inštitut združuje vse zaposlene visokošolske učitelje in raziskovalce, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom na fakulteti. Znanstvenoraziskovalno delo je druga temeljna dejavnost Fakultete in se izvaja na oddelkih, zlasti v povezavi z izobraževalnim delom. Raziskave Inštituta so prepoznavne v slovenskem in mednarodnem prostoru na zlasti področju raziskovanja  v humanističnih in družboslovnih vedah. Raziskovalna dejavnost fakultete predstavlja gonilo sodelovanja z okoljem in vidno spodbuja mednarodno sodelovanje.

Inštitut že vrsto let povezuje kar 450 raziskovalcev in letno vodi okoli 100 projektov, s čimer sodi med največje raziskovalne organizacije v Sloveniji, ter največjo na področjih humanistike in družboslovja. Izvajamo temeljne raziskovalne projekte, ciljne raziskovalne projekte, podoktorske projekte, mednarodne raziskovalne in razvojne projekte in druge projekte. Raziskave so podprte s strani Agencije za raziskovalno dejavnost RS, Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za promet, Evropske komisije ter gospodarstva in individualnih naročnikov.

Znanstveno raziskovalno dejavnost lahko razmejimo na strokovni in administrativno finančni del.
Strokovni del je izključno domena oddelkov, ki vsebinsko pripravljajo projekte in jih prijavljajo, skladno z razpisi, preko Znanstvenoraziskovalnega inštituta.. Prodekan/ja za znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki vodi Inštitut, skupaj z drugim vodstvenim organom, Svetom ZIFF-a, koordinira in usmerja aktivnosti Inštituta. Ta v povezavi z računovodsko in kadrovsko službo zagotavlja ustrezen svetovalni, informacijski, administrativno tehnični in finančni servis.

Že od ustanovitve Inštituta je bila ena od prioritet Inštituta natis izsledkov raziskav znotraj njegove raziskovalne dejavnosti. Inštitut je tako iz lastnega vira razvil založniško dejavnost, ki je sprva financirala izsledke raziskovalcev v različnih znanstvenih in strokovnih revijah in zbornikih. V težnji po poenotenju publikacij je Inštitut oblikoval lastno zbirko Razprave FF, hkrati pa v sodelovanju z drugimi založbami vseskozi deloval kot soizdajatelj in sofinancer številnih publikacij, ki so izšle pri drugih založbah ali v okviru drugih kulturnih in znanstvenih institucij. Zanemarljiv ni niti delež sofinanciranja prevodov publikacij in posameznih prispevkov sodelavcev inštituta, ki so izšli v tujini. To dejavnost Inštitut ohranja in neguje še naprej.

O svoji dejavnosti vsako leto poročamo v Letnem poročilo o znanstvenoraziskovalnem delu.

Letno poročilo za leto 2013
Letno poročilo za leto 2012
Letno poročilo za leto 2011
Letno poročilo za leto 2010
Letno poročilo za leto 2009

     Organi ZIFF

     

    Organa Znanstvenoraziskovalnega inštituta sta:

    • prodekan, zadolžen za znanstvenoraziskovalno delo,
    • Svet ZIFF.

    Prodekanja za znanstvenoraziskovalno delo je izr. prof. dr. Jasna Mažgon.

    Svet ZIFF sestavljajo prodekan za znanstvenoraziskovalno delo, strokovni vodja ZIFF in predstavniki vseh oddelkov, ki jih na predlog posameznih oddelkov imenuje Senat FF.
    Svet ZIFF se sestaja vsaj enkrat letno oziroma po potrebi. Svet ZIFF ima Zbor raziskovalcev kot posvetovalno telo.

    Člani Sveta ZIFF za mandatno obdobje od 1. 12. 2017 - 30. 11. 2021 so:

    1. izr. prof. dr. Marjeta Vrbinc, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko
    2. doc. dr. Matija Črešnar, Oddelek za arheologijo
    3. prof. dr. Jana Rošker, Oddelek za azijske in afriške študije
    4. prof. dr. Miha Kovač, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
    5. prof. dr. Božidar Jezernik, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
    6. prof. dr. Miran Božovič, Oddelek za filozofijo
    7. doc. dr. Barbara Lampič, Oddelek za geografijo
    8. izr. prof. dr. Uršula Krevs Birk, Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko
    9. prof. dr. Marko Marinčič, Oddelek za klasično filologijo
    10. prof. dr. Leon Stefanija, Oddelek za muzikologijo
    11. prof. dr. Janica Kalin, Oddelek za pedagogiko in andragogiko
    12. prof. dr. Tone Smolej, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo
    13. prof. dr. Sonja Novak Lukanovič, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje
    14. prof. dr. Špela Vintar, Oddelek za prevajalstvo
    15. prof. dr. Maja Zupančič, Oddelek za psihologijo
    16. prof. dr. Martina Ožbot Currie, Oddelek za romanske jezike in književnosti
    17. doc. dr. Matej Šekli, Oddelek za slavistiko
    18. prof. dr. Vera Smole, Oddelek za slovenistiko
    19. prof. dr. Milica Antić Gaber, Oddelek za sociologijo
    20. prof. dr. Matej Klemenčič, Oddelek za umetnostno zgodovino
    21. prof. dr. Marta Verginella, Oddelek za zgodovino

     

    Pravilnik o delu tiskovne komisije, sprejet 18. 9. 2013

    Rezultati razpisa Tiskovne komisije za objavo znanstvenoraziskovalnega dela za leto 2018
    Rezultati razpisa Tiskovne komisije za objavo znanstvenoraziskovalnega dela za leto 2017
    Rezultati razpisa Tiskovne komisije za objavo znanstvenoraziskovalnega dela za leto 2016
    Rezultati razpisa Tiskovne komisije za objavo znanstvenoraziskovalnega dela za leto 2015
    Rezultati razpisa Tiskovne komisije za objavo znanstvenoraziskovalnega dela za leto 2014
    Rezultati razpisa Tiskovne komisije za objavo znanstvenoraziskovalnega dela za leto 2013
    Rezultati razpisa Tiskovne komisije za objavo znanstvenoraziskovalnega dela za leto 2012
    Rezultati razpisa Tiskovne komisije za objavo znanstvenoraziskovalnega dela za leto 2011
    Rezultati razpisa Tiskovne komisije za objavo znanstvenoraziskovalnega dela za leto 2010
    Rezultati razpisa Tiskovne komisije za objavo znanstvenoraziskovalnega dela za leto 2009

     

    Zgodovinski oris inštituta

     

     

     

    Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete je bil ustanovljen 8. marca 1979, takrat še pod imenom Znanstveni inštitut. Ustanovljen je bil z namenom, da koordinira znanstveno raziskovalno delo na Filozofski fakulteti.

    Spomladi istega leta se je prvič oblikoval celotni raziskovalni program fakultete pod naslovom Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem. V programu so bili razloženi programski cilji za posamezne stroke znotraj skupne zamisli. Oblikovanje programa štejemo za začetek strokovnega delovanja inštituta.

    Program, ki je sodil v vrsto temeljnih raziskav na področju humanistike (filozofija, zgodovina, arheologija, etnologija, jezikoslovje, literarne vede, muzikologija, umetnostna zgodovina, geografija) in družboslovja (vzgoja in izobraževanje, sociologija, psihologija) je bil široko zastavljen, realizirati pa ga je bilo mogoče tako, da smo pritegnili, v skladu z značajem posameznih strok, vrsto zunanjih sodelavcev, zaposlenih po drugih inštitucijah po Sloveniji. To je bil čas, ko mnogi posamezniki niso imeli možnosti raziskovati, če niso bili vključeni v program znanstvenoraziskovalne organizacije. Tako oblikovan program je postal širšega družbenega pomena in ga je financirala Raziskovalna skupnost Slovenije.

    Raziskovalno delo se je iztekalo v okviru individualnih pogodb, ki jih je v obdobju 1980 realiziralo 147 raziskovalcev na področju humanistike in družboslovja. Leta 1981 smo v skladu s petletnim načrtom (1981-1985) pripravili najprej zasnove po dodelitvi sredstev pa tudi formalne prijave za posamezne raziskovalne programe. Tako je raziskovalno delo zajemalo v humanistiki devet raziskovalnih programov, v družboslovju dva, v PORS 10 sedem (posebna raziskovalna skupnost za družbene dejavnosti), v okviru posebnih pogodb pa štiri.

    V letu 1986 se je začela izvajati akcija 2000 mladih raziskovalcev in naša fakulteta je tako pridobila šest novih raziskovalcev za obnovo. Številčno najmočnejše obdobje za tiste razmere, kar zadeva število raziskovalcev, je bilo obdobje 1986-1987, saj je zabeležilo število raziskovalcev preko 300. Leta 1987 smo pripravili tudi prvo razstavo Publikacij in izsledkov znanstvenoraziskovalnega dela, ki se je odvijala vsako leto do leta 2002. Bibliografska baza podatkov, ki so jih prispevali Oddelki, za objavo v katalogu je od začetnih 300 bibliografskih enot v letu 2002 narasla do 2000. V letu 1989 je bilo na Filozofski fakulteti zaposlenih že 55 mladih raziskovalcev.

    Zadnja leta združujemo raziskovalce, ki so zaposleni na naši fakulteti vključno z vrsto mladih raziskovalcev, ki so vsebinsko vpeti v financirane raziskovalne projekte. Pretežni delež sredstev priteka na podlagi javnih razpisov iz Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Organizacija znanstvenih sestankov in simpozijev je le ena od oblik naše razvejane dejavnosti. Od leta 1983 potekajo vsakoletne razstave publikacij in predstavitev izsledkov znanstvenoraziskovalnega dela na Filozofski fakulteti.

    Uresničevanje zastavljenih ciljev bi težko dosegli brez nekaterih posameznikov, ki so sestavljali ožje vodstvo inštituta in s svojim delom poleg prof. dr. Naceta Šumija tvorno prispevali pri izvedbi programa. To so: prof. dr. Slavko Kremenšek, prof. dr. Frane Jerman in prof.dr. Breda Pogorelec in  prof.dr. Dušan Nečak. Od ustanovitve Znanstvenega inštituta 1979 do 1983 je inštitut vodil dr. Nace Šumi, ki je v jeseni istega leta prevzel dolžnosti dekana za dve mandatni obdobji. V tem času je naloge predsednika prevzel dotedanji podpredsednik dr. Frane Jerman. Dr. Nace Šumi je od 1987 vodil inštitut vse do upokojitve 1996. Njegov naslednik je bil dr. Dušan Nećak, ki ga je leta 2002 zamenjal dr. Rudi Rizman. Leta 2008 je postal predsednik ZIFF-a izr. prof. dr. Rajko Muršič, ki je leto kasneje odstopil. Za vršilca dolžnosti je bil 10. 11. 2009 imenovan izr. prof. dr. Vojko Gorjanc, ki je s preoblikovanjem organiziranosti Inštituta, z oktobrom 2011, postal njegov vodja.

    Dela strokovne tajnice je v začetku opravljala Sonja Žitko. Sredi leta 1980 je delo strokovne tajnice prevzela Jadranka Bogataj, pomoč pri finančnih delih pa je izvajala Marija Djurović. V letu 1987 se je zaposlila finančna referentka (Darinka Blatnik), jeseni istega leta pa pisarniška referentka (v začetku samo za polovičen delovni čas) Lea Nardoni. Tako je imel Znanstveni inštitut v tem letu redno zaposlene tri delavke. Leta 1996 je Marinka Šuštar nadomestila pisarniško referentko Leo Nardoni. V začetku leta 2000 je Jadranka Šumi prevzela dela in naloge pomočnice tajnice fakultete za znanstvenoraziskovalno delo, mednarodno sodelovanje in stiki z javnostmi. Istega leta je Znanstveni inštitut oblikoval Mednarodno pisarno, v kateri se je zaposlila Anja Golec, ki je prevzela strokovna dela iz področja izmenjav študentov in učiteljev.  
    Povečana raziskovalna dejavnost Fakultete in čedalje večje možnosti pridobivanja sredstev izven nacionalnih okvirov so bile povod za zaposlitev Darje Sunesko v 2005 kot sodelavke za nacionalne in mednarodne znanstveno-raziskovalne projekte. Leta 2008 jo je zamenjala Martina Tekavec Bembič. Isto leto se je na Inštitutu na novo zaposlila sodelavka Barbara Dolenc, ki je prevzela del samostojnih, prerazporejenih nalog, kakor tudi informacijsko podporo administrativnemu in finančnemu vodenju projektov. V Mednarodni pisarni se zaradi potreb po vodenju mednarodnih izobraževalnih projektov zaposlila sodelavka mag. Slobodanka Camilti. Na podlagi sklepa dekanovega kolegija (12.3.2010) je bila izvedena sprememba pri umestitvi Mednarodne pisarne pod študijsko področje. Z upokojitvijo Jadranke Šumi, je decembra 2011 prevzel mesto vodje strokovne službe Andrej Prosen. Redno zaposlenih na Inštitutu je trenutno 5 oseb.

    Inštitut je iz  lastnega vira razvil svojo založniško dejavnost, ki jo uresničuje že od leta 1980. Začetki so bili skromni, toda že leta 1985 smo oblikovali lastno zbirko Razprave FF, kjer je do danes izšlo 99 publikacij. Uredništvo zbirke in založniške dejavnosti ZIFF je prevzela Jadranka Šumi, do upokojitve januarja 2011. 

    Poleg lastne zbirke je inštitut soizdajatelj in sofinancer številnih publikacij, ki so izšle pri drugih založbah ali v okviru založniške dejavnosti kulturnih in znanstvenih inštitucij. Ni zanemarljiv niti delež sofinanciranja prevodov publikacij ali posameznih prispevkov naših sodelavcev, ki so izšli v tujini. Predsednik komisije za tisk je bil vse od začetkov do 1996 dr. Slavko Kremenšek. Znanstveni inštitut FF je tako kot največja  znanstvenoraziskovalna inštitucija na področju humanistike in družboslovja pogost partner pri organizaciji in predstavitvi rezultatov znanstveno raziskovalnega dela naših raziskovalcev. V marcu 1999 je Znanstveni inštitut Filozofske fakultete  praznoval dvajsetletnico obstoja, ki jo je praznoval delovno. Predstavili smo zbornik z naslovom Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem, ki je posvečen ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku Znanstvenega inštituta prof. dr. Nacetu Šumiju. Ob 30. obletnici pa smo pripravili razstavo o zbirki in obenem izdali brošuro s prestavitvijo zbirke Razprave FF.

    Znanstveni inštitut je imel ob ustanovitvi začasne prostore v kabinetu skupaj s psihologi v kleti Fakultete. Leta 1982 je inštitut pridobil nove prostore v nadzidku fakultete (desno trakt). Leta 1989 se je preselil v nove prostore v nadzidku fakultete (levi trakt), leta 2005, pa v skladu z reorganizacijo in prostorskimi programi za delovanje dekanata pridobil na novo urejene prostore v istem traktu.

    Podrobnejši opis zgodovine ZIFF (Vir: Zbornik FF 1919-2009)