Back to top

PRAVILNIK O IZPITNEM REDU IN DRUGIH OBLIKAH PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA NA 1. IN 2. STOPNJI

 

A) SPLOŠNE DOLOČBE

1. ČLEN

Ta pravilnik ureja preverjanje in ocenjevanje znanja na 1. in 2. stopnji in v študijskih programih za izpopolnjevanje, ki se izvaja na Filozofski fakulteti.

 

2. ČLEN

Znanje posameznih predmetov se preverja in ocenjuje v skladu z učnimi načrti v akreditiranem študijskem programu.

 

3. ČLEN

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so izpiti, kolokviji, delni izpiti (oz. posamezni deli izpita), seminarske naloge in naloge na vajah, nastopi ter predstavitve umetniških in drugih del, diplomska dela ter druge, z akreditiranim študijskim programom določene oblike.

Oblike in načini preverjanja in ocenjevanja znanja pri posameznem predmetu, predmetnem področju in drugih sestavinah študijskega procesa so sestavni del študijskega programa in so v skladu s tem pravilnikom. Študenti[1] morajo biti s temi oblikami in načini seznanjeni tudi na uvodnem predavanju pri posameznem predmetu. 

 

B) IZPITI

4. ČLEN

Izpit je redna oblika preverjanja in ocenjevanja znanja. 

Izpit se lahko opravlja za posamezen predmet ali za več predmetov skupaj, če tako določa študijski program.

Pri izpitu se preverja znanje snovi, ki jo za posamezni predmet določa učni načrt.

Izpit lahko obsega tudi praktični del, če je tako določeno s študijskim programom.

 

5. ČLEN

Izpit ocenjuje posamezni visokošolski učitelj ali izpitna komisija. Kadar se znanje preverja in ocenjuje pred komisijo, mora biti najmanj en član visokošolski učitelj, habilitiran za področje, v katerega spada predmet. Sprotno preverjanje in ocenjevanje izvede visokošolski učitelj ali visokošolski sodelavec, ki je habilitiran za ustrezno področje in sodeluje pri izvedbi predmeta.

Izpit se opravlja pred komisijo, kadar je tako določeno s študijskim programom ali s tem pravilnikom.

 

6. ČLEN

Način in oblika dokončanja študija sta določena v študijskem programu.

Diplomsko delo se izdela, zagovarja in oceni v skladu z določili Pravilnika o zaključku študija na univerzitetnih študijskih programih prve stopnje.

Magistrsko del se izdela, zagovarja in oceni v skladu z določili Pravilnika o magistrskem delu in zaključka študija na programih druge stopnje.

 

C) PRAVICA DO OPRAVLJANJA IZPITOV

7. ČLEN

Študent ima pravico opravljati izpite iz predmetov letnika na podlagi vpisa v ta letnik študijskega programa. Študent lahko opravlja izpite v predpisanih izpitnih rokih, potem ko je opravil vse obveznosti iz predmeta, ki jih učni načrt predpisuje kot pogoj za pristop k izpitu za ta predmet. Študent mora biti o obveznostih, ki jih mora izpolniti za vpis v naslednji višji letnik, obveščen ob vpisu v tekoči letnik.

Študent lahko opravlja izpite iz predmetov višjega letnika, če ima opravljene vse obveznosti letnika pred letnikom, v katerega je trenutno vpisan, in po odobritvi predstojnika oddelka in nosilca predmeta.

 

8. ČLEN

Kandidat, ki izgubi status študenta, ima pravico ob plačilu opravljati manjkajoče izpite še dve leti po izgubi statusa. Po dveh letih mora vložiti prošnjo za nadaljevanje študija.

Pogoje za nadaljevanje študija določi Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje na podlagi takrat veljavnega študijskega programa..

Ponovno vpisanemu študentu lahko predstojnik oddelka na študentovo prošnjo (interno – oddelčno) v soglasju z nosilci predmetov izjemoma dovoli obiskovanje organiziranih oblik študija (tj. predavanja, seminarji in vaje ter ostale oblike, določene z akreditiranim študijskim programom) in opravljanje študijskih obveznosti za predmete višjega letnika, če ima opravljene vse obveznosti letnika pred letnikom, v katerega je vpisan.

 

Študentu brez statusa lahko predstojnik oddelka na študentovo prošnjo (interno – oddelčno) v soglasju z nosilci predmetov izjemoma dovoli obiskovanje organiziranih oblik študija (tj. predavanja, seminarji in vaje ter ostale oblike, določene z akreditiranim študijskim programom) in opravljanje študijskih obveznosti za predmete višjega letnika, če ima opravljene vse obveznosti letnika pred tistim letnikom, v katerem je imel nazadnje status.

 

9. ČLEN

Študent ima pravico opravljati  izpit tudi predčasno. Predčasno opravljanje izpita lahko dovoli nosilec predmeta. Podani morajo biti upravičeni razlogi (odhod na študij v tujino, hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, udeležba na strokovni in kulturni prireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmovanju ipd.). Predčasno opravljanje izpita se lahko dovoli tudi, če je glede na pretekle uspehe prosilca tako dovoljenje  po presoji učitelja smotrno.

 

D) OBLIKE IN NAČIN OPRAVLJANJA IZPITOV IN DRUGIH OBVEZNOSTI

10. ČLEN

Izpiti so lahko ustni, pisni ali pisni in ustni.

 

11. ČLEN

Ustni izpit je javen.

Z oceno ustnega izpita je kandidat seznanjen takoj po opravljanju izpita.

Ustni izpit lahko traja največ dve šolski uri. Pisni izpit traja največ štiri šolske ure.

Učitelj je dolžan sestaviti okvirni časovni razpored za ustni izpit, ki mora biti znan najkasneje 24 ur pred začetkom ustnega izpita.

 

12. ČLEN

Izvajalec izpita mora preveriti navzočnost in istovetnost prijavljenih študentov. Študent mora imeti na izpitu dokument za dokazovanje istovetnosti. Če identitete ni mogoče preveriti, študent ne sme pristopiti k opravljanju izpita.

Izvajalec izpita je pred pričetkom pisanja izpita dolžan seznaniti prisotne študente z dovoljenimi pripomočki pri izpitu.

Študent se med opravljanjem pisnega izpita brez odobritve izvajalca izpita ne sme oddaljiti iz prostora, v katerem opravlja pisni izpit.

Rezultati pisnega izpita morajo biti zaključeni in objavljeni najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju izpita.

Kandidat ima pravico do vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni izdelek v  roku sedem dni od objave rezultata izpita. Ocena odgovorov na posamezna vprašanja mora biti razvidna. Ocenjevalec je dolžan zagotoviti vpogled. Vpogled se praviloma izvaja v okviru rednih kontaktnih in govorilnih ur ocenjevalca, razen če ocenjevalec hkrati z objavo rezultatov izpita določi čas in kraj vpogleda drugače.

Izpitne naloge posameznega študenta za posamezni predmet se hranijo 90 dni po objavi ocene, če študent oceni izpita ne ugovarja, sicer pa do konca postopka ugovora na oceno.

 

13. ČLEN

Študent, ki pri pisnem izpitu uporablja nedovoljene pripomočke ali prepisuje oziroma se pogovarja z drugimi študenti, krši izpitni red. V tem primeru študent ne sme nadaljevati izpita. Opravljanje izpita se v študentskem informacijskem sistemu zabeleži z oznako »kršitev«.

Kršitve študijskega reda se obravnavajo v skladu s pravilnikom, ki ureja disciplinsko odgovornost študentov UL.

 

14. ČLEN

Študent, ki je izpit pri določenem predmetu že uspešno opravil, želi pa dokazati kvalitetnejše znanje in doseči višjo oceno, lahko izpit v času do zaključka študija ponavlja samo enkrat.

Če študent pri ponavljanju izpita doseže nižjo oceno kot pri predhodnem opravljanju, velja boljša ocena.

Možnosti popravljanja ocene pri izpitu nima študent, ki je bil pri opravljanju tega izpita dvakrat ali večkrat neuspešen.

 

15. ČLEN

Rezultate pisnih izpitov se objavi v skladu z varovanjem osebnih podatkov.

 

16. ČLEN

Če se izpit opravlja kot pisni in ustni, se razpored ustnih izpitov objavi hkrati z rezultati pisnega dela izpita; učitelj in kandidat lahko tudi sporazumno določita datum opravljanja ustnega dela izpita.

Če se izpit opravlja kot kombinacija različnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja (na primer kot pisni in ustni), mora biti izpit zaključen najpozneje v dveh tednih od datuma razpisanega roka izpita.

 

17. ČLEN

Natančen čas in prostor opravljanja izpita morata biti objavljena najmanj pet dni pred izpitom.

 

E) PRIJAVLJANJE IN ODJAVLJANJE

18. člen

Rok za prijavo na izpit ne sme biti daljši od treh tednov. Študent se lahko prijavi na izpit najkasneje 5 dni pred razpisanim rokom izpita. Študent je odgovoren za pravilno in popolno prijavo na izpit. Študent lahko opravlja izpit, če se je nanj pravočasno prijavil.

Študent se lahko odjavi od izpita najkasneje do poldneva (do 12h) dan pred izpitom.

Izvajalec predmeta lahko v posebnih okoliščinah kandidata odjavi od izpita v 7 dneh po izpitnem roku..

 

19. člen

Če študent k izpitu ne pristopi, pa se ni odjavil pravočasno, se šteje, da izpita ni opravil. V tem primeru se izpit oceni z oznako »ni pristopil«, in šteje se, da je izkoristil eno opravljanje izpita.

Če študent ni pristopil k izpitu in meni, da ima opravičljive razloge za nepristop je naknadna odjava možna le na podlagi pozitivno rešene prošnje, ki jo študent naslovi na OŠVU z vsemi ustreznimi dokazili v roku 3 delovnih dni po izpitu oziroma takoj po prenehanju obstoja opravičljivega razloga.

 

F) PONAVLJANJE IZPITA

20. ČLEN

Študent, ki izpita ni opravil, lahko izpit trikrat ponavlja.

Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje lahko študentu na njegovo prošnjo dovoli peto opravljanje izpita.

Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit iz tega letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu.

Ta člen se uporablja tudi za obvezne kolokvije in delne izpite.

 

21. ČLEN

Četrto in peto opravljanje izpita je komisijsko.

Pri četrtem opravljanju komisijo imenuje nosilec predmeta v skladu s 5. členom tega pravilnika. Komisijo sestavljajo trije člani. Nosilec predmeta o imenovanju komisije obvesti predstojnika oddelka. Po opravljenem komisijskem izpitu je treba izdelati zapisnik o komisijskem izpitu z oceno in podpisi članov komisije. Končni zapisnik podpiše še predstojnik Oddelka. Zapisnik se hrani v študentovi mapi v ustreznem referatu.

Pri petem opravljanju izpita študent vloži prošnjo za peto opravljanje izpita prek študentskega informacijskega sistema vsaj en teden pred objavljenim izpitnim rokom. Predstojnik oddelka na predlog nosilca imenuje tričlansko komisijo v skladu s 5. členom tega pravilnika. Po opravljenem komisijskem izpitu je treba izdelati zapisnik o komisijskem izpitu z oceno in podpisi članov komisije. Končni zapisnik podpiše še predstojnik Oddelka. Zapisnik se posreduje v vednost OŠVU in se hrani v študentovi mapi v ustreznem referatu.

Na prošnjo študenta lahko OŠVU odobri tudi drugo in tretje opravljanje izpita pred komisijo. Ocena komisijskega izpita je dokončna.

Študent je dolžan poravnati stroške opravljanja četrtega in petega opravljanja izpita po veljavnem ceniku univerze.

 

22. ČLEN

Študent, ki tudi pri zadnjem možnem opravljanju v skladu s Statutom UL izpita ne opravi, ne more dokončati študija v tem študijskem programu, lahko pa opravlja druge študijske obveznosti po programu, v katerega je vpisan, do izteka tekočega študijskega leta. Študent se v nadaljnjih študijskih letih ne more ponovno vpisati v isti letnik tega programa, prav tako ne more v tem programu napredovati v višji letnik.

 

 

G) IZPITNI ROKI IN INFORMIRANJE ŠTUDENTOV

23. ČLEN

Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih.

Izpitni roki so redni in izredni.

 

24. ČLEN

Redni izpitni roki se razpišejo v rednih izpitnih obdobjih, določenih s študijskim koledarjem. To so: zimsko, spomladansko in jesensko.

Redni izpitni roki se določijo z vsakoletnim delovnim načrtom oddelkov in fakultete v okviru izpitnih obdobij, ki jih vsako leto določi Univerza s študijskim koledarjem. Redni izpitni roki morajo biti objavljeni na začetku študijskega leta.

Časovni razmik med dvema zaporednima izpitnima rokoma za posamezni predmet mora biti, če pogoji to dopuščajo, najmanj štirinajst dni. Izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da je na isti dan razpisan samo en izpitni rok obveznih predmetov letnika, ki se izvajajo v tekočem semestru.

Izpitni roki posameznega predmeta morajo biti razporejeni tako, da so od zaključka kontaktnih oblik študijskega procesa pri tem predmetu do roka za vpis v naslednji letnik vsaj 4 izpitni roki. Za predmet, ki se izvaja in zaključi v zimskem semestru, morata biti v zimskem izpitnem obdobju razpisana dva roka. Za predmet, ki se izvaja in konča v letnem semestru ali se izvaja celoletno, mora biti v zimskem izpitnem obdobju vsaj en izpitni rok. V vsakem izpitnem obdobju mora biti razpisan vsaj en izpitni rok za posamezni predmet.

Zadnji rok za vpis ocen je datum, ki ga letni delovni načrt fakultete določa kot rok za oddajo prošenj za vpis pod posebnimi pogoji, in sicer tako, da je študent z rezultatom izpita seznanjen pravočasno, da lahko v primeru negativne ocene še v roku odda prošnjo.

Med datumom, ki je po študijskem koledarju  zadnji dan jesenskega izpitnega obdobja in 15. oktobrom ni izpitnih rokov. 

 

25. ČLEN

Izredni izpitni roki so izpitni roki izven rednih izpitnih obdobij. Na izrednem izpitnem roku lahko opravljajo izpite študentje dodatnega leta, študentje izrednega študija, ponavljalci in kandidati, ki nimajo statusa študenta.

Po dogovoru z izpraševalcem lahko izjemoma opravlja izpit v izrednem izpitnem roku tudi študent rednega študija, ki je končal predavanja, seminar ali vaje iz predmeta, pri katerem želi opravljati izpit.

Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena lahko opravlja izpit po dogovoru z izpraševalcem v izrednem izpitnem roku redni študent, ki ima status študenta športnika, status študenta priznanega umetnika in status študenta s posebnimi potrebami.

Izredni izpitni rok mora članica objaviti najmanj 14 dni pred datumom razpisanega izpitnega roka.

 

 

26. ČLEN

Razporeditev datumov izpitnih rokov opravijo tajništva oddelkov v sodelovanju z učitelji in ga objavijo v študentskem informacijskem sistemu najkasneje do 30. oktobra za tekoče študijsko leto.

 

27. ČLEN

Roke za zagovor diplomskih del razpiše oddelek na enak način kot roke za ostale izpite.

Roki za zagovor magistrskih del so v skladu z določili Pravilnika o magistrskem delu in zaključka študija na programih druge stopnje.

 

28. ČLEN

Za učne enote, ki se v tekočem študijskem letu ne izvajajo, se:

- v prvem študijskem letu po prenehanju izvajanja določi tri izpitne roke;

- v drugem študijskem letu po prenehanju izvajanja določi vsaj en izpitni rok;

- v tretjem in naslednjih študijskih letih po prenehanju izvajanja vsaj en izpitni rok določi na pisno pobudo vsaj enega študenta.

 

H) PREVERJANJE IN OCENJEVANJE  ZNANJA

29. ČLEN

Preverjajo in ocenjujejo se dosežki, določeni kot pričakovani učni izidi v učnih načrtih posameznih učnih enot študijskega programa in določeni s študijskim programom.

 

Opravljanje obveznosti študenta se ocenjuje tako, kot to določa študijski program. Za ocenjevanje se uporablja lestvica ocen:

Ocena

Opis

10

izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami

9

zelo dobro znanje z manjšimi napakami

8

dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi

7

dobro znanje z več pomanjkljivostmi

6

znanje ustreza le minimalnim kriterijem

5

znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

 

I) UGOVOR  ZOPER OCENO

30. ČLEN

Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen ali da je bil izpit izveden na način, ki ni v skladu s študijskim redom univerze, lahko prvi naslednji dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po datumu, določenem za vpogled pisnega izpita, pri dekanu vloži zahtevo za ponovno ocenjevanje pisnega izpita ali zahtevo, da se ga dodatno izpraša.

Dekan prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo. Učitelj, zoper katerega oceno se je kandidat pritožil, ne more biti predsednik komisije.

Če je vložena  zahteva po ustnem izpitu, komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju ponovno izpraša in oceni kandidata.

Če je vložena zahteva za ponovno ocenjevanje pisnega izpita komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju pregleda in ponovno oceni kandidatov izpitni izdelek.

Kadar je izpit pisni in ustni, se lahko kandidat pritoži tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita.

Zoper oceno komisije ni pritožbe.

 

31. ČLEN

Postopek reševanja pisnega ugovora na izpitno oceno je naslednji:

• komisija prebere pisni ugovor in preuči ali se nanaša na izpitno oceno ali na način poteka izpita.

V primeru, da se pritožba nanaša na oceno, so ukrepi naslednji:

• komisija preveri vso dokumentacijo, na osnovi katere se je študent pritožil;

• komisija ponovno preveri študentovo znanje, če je študent sporni izpit opravljal ustno, in ga oceni;

• komisija ponovno oceni izdelek, če je študent sporni izpit opravljal pisno;

• komisija sporoči študentu svojo oceno.

V primeru, da se pritožba nanaša na potek  izpita, komisija izpitne ocene ne more spremeniti, lahko pa odloči, da študent ponovno opravlja izpit na naslednjih izpitnih rokih. Ocena, ki jo študent doseže pri ponovnem opravljanju izpita, nadomesti oceno, doseženo na spornem izpitu.

V primeru, da študent ponovno opravlja izpit na podlagi pritožbe, se ne šteje, da je študent izpit ponavljal.

Odločitev komisije je dokončna.

 

32. ČLEN

Predsednik komisije vodi postopek za reševanje pritožbenega primera in organizira izdelavo zapisnika o tem postopku, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Zapisnik v enem izvodu prejme tudi študent, kar potrdi s podpisom na originalu, ki se shrani v študentovi mapi v referatu.

 

33. ČLEN

Če se posamezni član komisije ne strinja  z odločitvijo, ki jo predlagata druga dva člana, se to posebej evidentira v zapisniku, skupaj z razlogi za nestrinjanje.

Član komisije, ki se ne strinja, lahko od prodekana za študijske zadeve ali dekana zahteva svojo zamenjavo v komisiji, ki v tem primeru ponovi obravnavo pritožbenega primera najkasneje v treh delovnih dneh.

 

 

J) DRUGE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

34. ČLEN

Druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so navedene v 3. Členu tega pravilnika.  Enako kot za izpite  veljajo določila členov  7. do 31.  za vse tiste oblike preverjanja znanja, za katere veljata 18.in 19.člen tega pravilnika.

Druge oblike se lahko ocenjujejo s številčnimi ocenami ali z oznako:

• opravil,

• ni opravil.

Z »opravil« in »ni opravil« se lahko ocenjuje obveznosti, ki so pogoj, da študent pridobi pravico za pristop k izpitu.

 

Prenovljeni »Pravilnik o izpitnem redu in drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja na 1. in 2. stopnji« in njegove spremembe je sprejel senat Filozofske fakultete na svojih sejah dne 14. 5. 2008, 22. 9. 2010, 14. 11. 2012 (18. in 19. člen),  15. 5. 2013,  8.1.2014 (23.člen), 20.4.2016 in 29.11.2017.

 

Dekan Filozofske fakultete

Red. prof. dr. Roman Kuhar, l. r.

 


[1] Moške oblike samostalnikov so v tem dokumentu uporabljene v generičnem smislu kot oblike nezaznamovanega slovničnega spola.