Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

DeepLandS

Poglobljeno kartiranje postajanja po katastrofi: skozi tišino ranjene krajine

Naslov projekta: Poglobljeno kartiranje postajanja po katastrofi: skozi tišino ranjene krajine (DeepLandS)
Članica UL, ki izvaja projekt: UL Filozofska fakulteta 
Šifra projekta: 101205129
Obdobje trajanja projekta: 1. 9. 2025–31. 8. 2027
Vodja projekta: prof. dr. Rajko Muršič 
Veda in področje: okoljske humanistične vede / družbene vede

Okoljske nesreče postajajo zaskrbljujoča nova resničnost. Čeprav dramatično spreminjajo naše dojemanje in življenje na prizadetih območjih, osebni, vsakodnevni vplivi teh sprememb pogosto ostajajo v ozadju javne razprave in politike. Projekt DeepLandS, ki ga podpira program Marie Skłodowska-Curie Actions, si prizadeva premostiti to vrzel z inovativno fenomenološko raziskavo senzoričnih in čustvenih posledic nesreč. 

Projekt preučuje obnovo dveh krajin, na Portugalskem in v Sloveniji, ter osvetljuje čutne vidike vsakdanjega življenja po dveh dogodkih, ki spadata med najhujše gozdne požare v zgodovini. S preučevanjem izkušenj in osebnih pripovedi prizadetih, bo projekt ponudil niansiran vpogled v krhkost »normalizacije« po nesreči in raznolike dejanskosti okrevanja. 

Z združevanjem senzoričnih in umetniških metod se projekt opira na empirično utemeljen pristop k poglobljenemu kartiranju, katerega namen je preučevanje spreminjajočih se odnosov med čutili in okoljem, pri čemer presega reprezentativno in simbolno razumevanje. Takšen pristop preusmerja pozornost z vidika škode na preobrazbo, obnavljanje in celosten pristop k življenju po nesreči, ki postavlja v središče procesa okrevanja kreativnost.

Prof. dr. Rajko Muršič je profesor etnologije/kulturne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Njegove raziskave se osredotočajo na urbano antropologijo, metodologijo antropoloških raziskav, senzorične raziskave, (antropologijo) popularne glasbe, teorije kulture, epistemologijo, digitalno antropologijo, uporabo algoritmov itd. Njegova regionalna območja zanimanja obsegajo Slovenijo, srednjo in jugovzhodno Evropo (terensko delo v Sloveniji, na Poljskem, v Severni Makedoniji, Nemčij) ter globalni svet (terensko delo na Japonskem).
Objavil je osem monografij (vse v slovenščini) in souredil devet zbornikov (šest v angleščini). Bil je začetni urednik monografske serije Zupaničeva knjižnica. Bil je član izvršnega odbora IUAES in predsednik Slovenskega etnološkega in antropološkega društva Kula. Kot ekspert je sodeloval v projektu ERC Sensotra (Senzorne transformacije in transgeneracijski okoljski odnosi v Evropi, 1950–2020) na Univerzi Vzhodne Finske (2016–2021) in B-Air (Art Infinity Radio – Ustvarjanje zvočne umetnosti za dojenčke, malčke in ranljive skupine), ki ga je vodil Radio Slovenija (2020–2023).
Od leta 2022 je sodeloval v dveh projektih, ki ju je financiral program Chanse: Reimagining Public Values ​​in Algorithmic Futures and Digital Aestheticization in/of Fragile Environments. Pred kratkim je bil vključen tudi v dva temeljna raziskovalna projekta, ki ju je financirala Javna agencija za raziskave in inovacije Republike Slovenije: Glasba mladih po letu 1945 in Glasbena mladina Slovenije (2021–2024); Izolirani ljudje in skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem (2022–2025).

Dr. Nevena Tatović je interdisciplinarna raziskovalka, ki deluje na stičišču akademskega raziskovanja in umetnosti. Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete je zaposlena kot podoktorska raziskovalka Marie Skłodowska-Curie. Nevena je doktorirala iz umetnostne zgodovine kot štipendistka Portugalske fundacije za znanost in tehnologijo v okviru interdisciplinarnega programa študija dediščine, ki ga skupaj vodita Univerza v Évori in Fakulteta za likovno umetnost Univerze v Lizboni. Magistrirala je iz raziskav dediščine na Univerzi Paris 1 Panthéon-Sorbonne (skupna diploma Univerze v Padovi in Univerze v Évori), pred tem krajinsko arhitekturo (BSc/MSc, Univerza v Beogradu). V doktorski disertaciji je preučevala krajino in neoprijemljivost skozi pojem tišine, premišljujoč o toku in povezanosti duhovnih tradicij, spominov in prepletanja ljudi in narave v nekem sakralnem naravnem kraju. Njena raziskovalna področja zajemajo fenomenologijo krajine in risanja, umetnostne in senzorične metode, okoljske humanistike in kreativne geografije, neoprijemljive vrednote narave in živo dediščino. V središču njenega dela je radovednost, da raziskuje človeško izkušnjo narave skozi tišino in alternativne načine spoznavanja.

Za novice o projektu obiščite: https://deeplandsproject.com/.