Visokošolski sindikat Slovenije

Visokošolski sindikat Slovenije (Sindikat Filozofske fakultete) je daleč najpomembnejši glas, ki zastopa interese zaposlenih v visokem šolstvu. Vpliv pridobiva tudi med ostalimi sindikati v javnem sektorju.

Vodstvo sindikata

Predsednik Jernej Kosi (jernej.kosi@ff.uni-lj.si)
Podpredsednica Lilijana Burcar (lilijana.burcar@ff.uni-lj.si)
Sekretarka Olivera Novaković (olivera.novakovic@ff.uni-lj.si
 Izvršni odbor Lilijana Burcar, Andreja Hočevar, Andraž Jež, Jernej Kosi, Mojca Kovač-Šebart, Gorazd Kovačič, Primož Krašovec, Marko Marinčič, Olivera Novaković, Luka Omladič, Peter Simonič, Agata Šega in Marjetka Ščelkov
Nadzorni svet Urša Geršak, Zdravko Kobe in Vanda Vremšak-Richter

Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) je sindikat dejavnosti visokega šolstva in pokriva vse dele in vse skupine zaposlenih v visokem šolstvu. V VSS se lahko včlani vsak, ki dela v visokem šolstvu, ne glede na vrsto pogodbe, torej tudi prekarni delavci. Posveča se predvsem delovno pravnemu položaju zaposlenih in državni politiki do visokega šolstva. Poudarja pomen javnega visokega šolstva in brezplačne dostopnosti študija, zato vztraja pri ustreznem javnem financiranju visokošolske dejavnosti. Ustanovljen je bil v začetku leta 2012 zaradi premajhne dejavnosti obstoječih sindikatov na teh dveh področjih, kar se odraža v primerjalno relativno nizkih plačah v visokem šolstvu in v podfinanciranosti večine fakultet. V začetku leta 2016 je postal reprezentativen v dejavnosti visokega šolstva.

VSS je organiziran na nacionalni ravni, na ravni posameznih univerz in v številnih primerih tudi na ravni fakultet in akademij. Je del sindikalne konfederacije Pergam, ki vključuje sindikate javnega in zasebnega sektorja in zelo uspešno usklajuje interese obeh skupin. Pergam ima odlično pravno službo. Vsak član VSS ima pravico do neposredne, individualne in neomejene pravne pomoči. Poleg tega Pergamova pravna služba ves čas strokovno pomaga vodstvu sindikata pri pogovorih s predstavniki države, univerz in fakultet.

VSS se je s svojo aktivnostjo hitro pridobil vpliv, ki mu ga priznavajo dekani, rektorji, vlada in širša javnost. Je daleč najpomembnejši glas, ki zastopa interese zaposlenih v visokem šolstvu. Vpliv pridobiva tudi med ostalimi sindikati v javnem sektorju.

Največji dosežki delovanja VSS na nacionalni ravni

  • Pomembno je vplival na to, da se proračunska sredstva za visoko šolstvo v času varčevalnih ukrepov niso še bistveno bolj znižala in da so se z letom 2017 začela zviševati.
  • Večkrat je ustavil poskuse, da bi visoko šolstvo izvzeli iz enotnega plačnega sistema in s tem omogočili variabilnost obstoječih plač navzgor in navzdol – slednje bi lahko dekani uporabili tudi kot kolektivni varčevalni ukrep na preslabo financiranih fakultetah, za vlado pa bi bilo alibi za preskromno financiranje.
  • Ustavil je tudi druge poskuse deregulacije visokega šolstva, npr. na področju zakonske določitve pedagoškega normativa, norme zaposlovanja za nedoločen čas in večanja odvisnosti plač pedagogov od pridobivanja projektov prek zlitja delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca.
  • Na pogajanjih o plačah v javnem sektorju konec leta 2015 je VSS dosegel dvig plač nižjih pedagoških kadrov v visokem šolstvu, ki so vezani na orientacijsko delovno mesto asistent z doktoratom.
  • Na enakih pogajanjih konec leta 2016 je dosegel zavezo vlade, da bo dvignila plače visokošolskih učiteljev in raziskovalcev enako, kot jih bo dvignila zdravnikom. Ta zaveza vlade se je zaradi pogajalske spretnosti skupine sindikatov, ki jo vodi predsednik Pergama Jakob Počivavšek, kasneje razširila na vse zaposlene v javnem sektorju.
  • Po stavkah v javnem sektorju v začetku leta 2018 je ta skupina sindikatov novembra 2018 izpogajala dvig plač vseh poklicnih skupin v javnem sektorju, tudi skupine J, za 2 do 3 plačne razrede.
  • VSS je pri tem izpogajal zavezo vlade v stavkovnem sporazumu, da bo zagotovila dodatni denar za plačne dvige, brez česar bi univerze in drugi posredni proračunski uporabniki zašli v hude finančne težave, ki bi prizadele zaposlene.
  • VSS je v noveli Zakona o visokem šolstvu, sprejeti konec leta 2016, dosegel določbo o splošnih in neposrednih volitvah rektorjev in dekanov z volilno pravico vseh zaposlenih in študentov ter omejitev mandatov rektorjev in dekanov.

Glavni dosežki VSS na UL

  • Izpogajal je navodila za ureditev položaja asistentov-učiteljev, na podlagi katerih je od leta 2016 več sto asistentov z učiteljskim nazivom, ki so opravljali učiteljsko delo, dobilo polno ali delno zaposlitev na učiteljskih delovnih mestih, v primeru začasnega opravljanja učiteljskega dela pa so obremenjeni in plačani skladno z nazivom.
  • Izpogajal je navodila, po katerih je v letu 2019 na UL več sto raziskovalcev z verižnimi pogodbami za določen čas dobilo zaposlitev za nedoločen čas.
  • Izpogajal je pomembne izboljšave normativov UL za strokovne delavce.
  • Izpogajal je številne izboljšave in varovalke v Pravilniku UL o delovni in pedagoški obveznosti, kjer je sprva grozil variabilni normativ n.p.o., in v vrsti drugih pravnih aktov univerze.
  • Na posameznih članicah je dosegel odpravo faktorizacije vrednotenja neposrednega pedagoškega dela s faktorji pod 1.

Več informacij o delovanju, stališčih, dosežkih in medijskih nastopih VSS na nacionalni in univerzitetnih ravneh je objavljenih na spletnih straneh sindikata.

Visokošolski sindikat Slovenije – Sindikat Filozofske fakultete združuje in zastopa interese vseh zaposlenih in honorarnih sodelavk na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani – učiteljic, sodelavk, raziskovalk, strokovnih in tehničnih delavk.

Nekaj aktualnih problemov in odprtih vprašanj, s katerimi se nosilke funkcij v VSS FF ukvarjamo na fakultetni, univerzitetni in tudi na državni ravni

  • nedokončana ali zgolj delna presistemizacija visokošolskih učiteljic na asistentskih delovnih mestih,
  • zagotovitev stabilnejših virov financiranja za redno zaposlene sodelavke na raziskovalnih delovnih mestih,
  • neustrezen institucionalni in materialni status lektoric,
  • kronična finančna podhranjenost in kritične prostorske razmere, ki kažejo na podcenjujoč odnos univerze in države do humanistike in družboslovja – in to navkljub pedagoškemu in intelektualnemu pomenu Filozofske fakultete za slovensko državo in družbo in obenem ne glede na številne vrhunske raziskovalne dosežke zaposlenih na Filozofski fakulteti.

Nekaj sindikalnih pobud, delnih uspehov in uspehov VSS FF iz preteklosti

  • 2012-2014: Prizadevanja za korektno izplačevanje povečanega obsega dela nepedagoškim delavkam.
  • 2012-2015: Prizadevanja proti varčevalnim Merilom za vrednotenje dela in faktorizaciji vrednotenja pedagoškega dela s faktorjem pod 1.
  • 2014-2015: Pripombe in predlogi k novim Pravilom FF. Najpomembnejši dosežek VSS FF je bil precedenčno uvedeni institut preliminarnega glasovanja o kandidatih za dekana s splošno in neposredno volilno pravico, nakar je imel senat nalogo kandidata z največjo volilno podporo predlagati v imenovanje rektorju. Takrat je po ZViS med kandidati še vedno izbral senat članice. Na podlagi te precedenčne spremembe Pravil FF je VSS prepričal rektorja UL in ostale deležnike, da so pristali na vključitev splošne (tudi za strokovne delavke in študentke) in neposredne volilne pravice v ZViS.
  • 2016: Med usklajevanji o Normativih UL za opravljanje strokovnih del na članicah je VSS – Sindikat UL dosegel tako opredelitev normativov v tajništvih oddelkov in knjižnicah, da na UL FF ni nastal višek kadra.
  • 2016-2018: Presistemizacija asistentk-učiteljic na učiteljska delovna mesta. Prva skupina z najdaljšim stažem je dobila učiteljsko pogodbo že s februarjem 2016. Po mnenju sindikata presistemizacija še zmeraj ni povsem zaključena.
  • 2017: Uspešna prizadevanja za neposredno zaposlitev čistilk na FF.
  • 2018: Novi Pravilnik FF o delovni in pedagoški obveznosti, ki je odpravil večletno varčevalno faktorizacijo vrednotenja predmetov z majhnim številom vpisanih študentk, uvedel faktorizacijo predavanj pri predmetih z nad 100 študentkami s faktorjem nad 1 in uredil vrednotenje pedagoške prakse. Delovno skupino FF za uskladitev pravilnika je vodil predstavnik VSS. Odprava faktorizacije na finančno šibki FF je zatem služila tudi kot prepričljiv argument za njeno odpravo na nekaterih drugih članicah UL.
  • 2019-2020: Fakultetna implementacija navodil UL, po katerih so bile v skladu z delovnopravno zakonodajo vsem raziskovalkam z verižnimi pogodbami izstavljene pogodbe za nedoločen čas.

Članica VSS FF UL je enkrat na mesec upravičena do brezplačne vstopnice za:

Za več informacij o ugodnostih in možnostih koriščenja se obrnite na Olivero Novaković (soba 512): olivera.novakovic@ff.uni-lj.si.

Visokošolski sindikat je član Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM. Izbor ugodnosti, ki jih lahko koristijo članice ob predložitvi članske izkaznice PERGAM in VSS:

Za več informacij o ugodnostih in možnostih koriščenja Pergamovih ugodnosti se obrnite na predsednika VSS FF: jernej.kosi@ff.uni-lj.si.

Solidarnostna pomoč

Na osnovi Pravilnika o solidarnostni pomoči ima članica VSS FF pravico do solidarnostne pomoči v obliki denarnega izplačila po šestih mesecih članstva.

Solidarnostna pomoč se lahko dodeli članici v naslednjih primerih (7. člen pravilnika):

  • smrt ožjega družinskega člana (ožji družinski člani so zakonec, zunajzakonski partner, otroci, zunajzakonski otroci in posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati in jih je tudi dejansko preživljal);
  • težje zdravstvene težave (bolezen člana ali njegovega ožjega družinskega člana), zaradi katerih član zaide v težjo finančno situacijo;
  • invalidnost nad 75 %;
  • elementarna nesreča ali požar;
  • izguba zaposlitve iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti;
  • drugi dogodki, zaradi katerih je članovo gospodinjstvo zašlo v šibek finančni in socialni položaj;
  • druge izjemne okoliščine.

Za dodatne informacije pišite na elektronski naslov jernej.kosi@ff.uni-lj.si ali pa me pokličite na 041 542 179.

VSS Čebelica – Blagajna vzajemne pomoči

VSS Čebelica omogoča članicam VSS FF UL, ki so včlanjene v sindikat vsaj šest mesecev, da enkrat na leto (oz. po odplačilu pretekle obveznosti) zaprosijo za do 1.000 evrov pomoči, ki jo nato vrnejo v (največ) 12 mesecih.

Prejemnica odplačuje obroke mesečno ob izplačilu plače (»Odstopna izjava in upravno-izplačilna prepoved«). Prejemnici ni treba plačati članarine za Čebelico, niti morebitnih dodatnih stroškov za odobritev pomoči.

Primer: Članica zaprosi za 480 evrov pomoči.

a) Odplačilna doba eno leto: vsak mesec vrne (se mu odtegne od plače) 40,00 evrov.

b) Odplačilna doba 10 mesecev: vsak mesec vrne (se mu odtegne od plače) 48,00 evrov.

c) Odplačilna doba 8 mesecev: vsak mesec vrne (se mu odtegne od plače) 60,00 evrov.

d) Odplačilna doba 6 mesecev: vsak mesec vrne (se mu odtegne od plače) 80,00 evrov.

Za dodatne informacije pišite na elektronski naslov jernej.kosi@ff.uni-lj.si ali pa pokličite na 041 542 179.

Visokošolski sindikat Slovenije uživa vso logistično, organizacijsko in pravno podporo konfederacije sindikatov Pergam. Članice VSS imajo brezplačno pravno varstvo. Pravno pomoč jim je na voljo tudi individualno in neposredno na sedežu konfederacije sindikatov Pergam, torej mimo vodstva sindikata in sindikalnih zaupnikov.

Dodatne informacije na jernej.kosi@ff.uni-lj.si ali na spletni strani VSS (pravna pomoč).

V Visokošolski sindikat Slovenije – Sindikat Filozofske fakultete se lahko včlanite na tej povezavi. Lahko pa pišete tudi sindikalnemu zaupniku (jernej.kosi@ff.uni-lj.si), ki vam bo poslal pristopno izjavo po elektronski pošti in se dogovoril za prevzem izpolnjene pristopne izjave.

Sindikat je interesno združenje, katerega moč je odvisna od števila in podpore članstva. Vse pedagoške in nepedagoške delavke ste zato vabljene k včlanitvi, saj bomo le skupaj in s solidarnostjo spremenili razmere, ki so posledice dolgoletnega zanemarjanja visokega šolstva.

»Član sindikata dejavnosti lahko postane vsak delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom, ali delavec, ki opravlja delo na drugi pravni podlagi. V sindikat dejavnosti se lahko včlanijo tudi drugi delavci, ki so zaposleni v sorodnih ali drugih dejavnostih.« (Statut VSS)

Članstvo v VSS je individualno. Sindikat je znotraj konfederacije Pergam povsem avtonomen, prav tako pa se lahko znotraj samega Visokošolskega sindikata avtonomno in samostojno organizirajo sindikalna združenja na ravni univerz ter fakultet in akademij.

Sindikat je neprofitna organizacija, ki se za svoje delovanje financira iz članarin. Članarina znaša 0,6 % bruto osebnega dohodka in se deli: 45 % članarine ostane sindikatu na ravni fakultete, 55 % pa dobi konfederacija Pergam za pravno in organizacijsko pomoč. Na pristopni izjavi izrazite strinjate z odtegovanjem članarine neposredno od vašega osebnega dohodka, za kar ob včlanitvi poskrbijo sindikalni zaupniki. Obstaja pa tudi možnost, da članarino plačujete sami, po položnicah ali elektronsko. V tem primeru prosimo, da o tem po včlanitvi obvestite neposredno vašega sindikalnega zaupnika na Filozofski fakulteti.

Vabljeni k včlanitvi!

© Faculty of Arts, University of Ljubljana | All rights reserved.

Cookies Privacy Policy

Design and development: ENKI

Iščem ...