GeoKronoGeneoNYM

Raziskovalni projekt je osredotočen na celovito raziskavo predrimske antroponimije, izpričane na jugovzhodnem alpskem prostoru, saj ta s stališča zgodovinskega primerjalnega jezikoslovja še ni bila deležna sistematične in poglobljene analize, in sicer s končnim ciljem, da bi dosegli njeno razumevanje v širšem kontekstu jezikovnih, arheoloških in zgodovinskih okoliščin, v katerih je obstajala. Podatki, izluščeni iz celotnega nabora objavljenih in še neobjavljenih epigrafskih dokumentov (tako rimskih kot predrimskih) bodo podvrženi postopku notranje hierarhizacije, temelječe na genetolingvističnem kriteriju (in dosežene preko etimologizacije), kronološko razvrščeni in razporejeni v onomastične areale, kot jih določajo izoglose med posameznimi skupinami jezikovno sorodnih imen. Glede na to da je za potrebe jezikoslovnega raziskovanja onomastičnih jezikov (tj. jezikovnih sistemov, ki so svojo sled pustili le v obliki imenskega gradiva) onomastična plast (tj. kronološko in prostorsko definirana skupina imen, ki so si med seboj genetsko sorodna) izenačljiva z jezikovnim sistemom, ki jo je generiral, je pričakovati, da bo proces stratifikacije omogočil rekonstrukcijo (tj. z deduktivnim pristopom pridobil sliko) jezikovne situacije, kakršna je obstajala na jugovzhodnem alpskem prostoru v (mlajši) železni dobi in v rimskem obdobju. Pridobljeni rezultati bodo nato integrirani v večdimenzionalni model jugovzhodnega alpskega prostora, ki bo zgrajen s pomočjo naplastitve arheološke, etnografske in arheobiološke slike (v obliki tridimenzionalnih zemljevidov, pridobljenih s preslikavo posameznih podatkov v časovno in prostorsko distribuirane makroareale) v troplastni okvir, na katerega bo projicirana rekonstruirana jezikovna sestava raziskovanega območja. Na ta način projekt naslavlja dva medsebojno povezana raziskovalna problema, in sicer a) dejstvo, da je podoba o sestavi jezikovne krajine območja med severnim Jadranom na zahodu in Panonijo na vzhodu v (mlajši) železni in rimski dobi še docela nejasna in nepopolna, ter b) umanjkanje interdisciplinarnih raziskav preučevanega območja. Kot tak projekt predstavlja novo začrtano smer v raziskovanju, kjer je izkoriščena interakcija med različnimi nivoji interpretacije (preko jezikovnih, arheoloških, etnografskih in bioarheoloških podatkov) kompleksnega in izjemno raznolikega jugovzhodnoalpskega prostora.

Na osnovi raziskovalnih problemov so v projektu začrtani trije cilji. Prvi cilj je izgraditev zanesljivega korpusa predrimske antroponimije, ki bo na enem mestu združeval relevantno onomastično gradivo, zbrano iz vseh dostopnih epigrafskih virov, vključno s tistimi, ki še niso bili objavljeni in še v celoti čakajo na analizo (predvsem so to votivni rimski spomeniki z območja rimskega Ptuja). Taka podatkovna baza bo služila kot temeljno izhodišče za nadaljevanje zastavljene raziskave in doseganje drugega raziskovalnega cilja. Drugi cilj je namreč zagotoviti rekonstrukcijo jezikovne situacije na jugovzhodnem alpskem prostoru v (mlajši) železni dobi in njenih podaljških v rimsko obdobje, tj. izrisati distribucijo posameznih onomastičnih plasti in s tem na raziskovano območje projicirati arealno sliko o nekdaj prisotnih jezikovnih sistemih in njihovih medsebojnih razmerjih. Ta cilj bo dosežen v dveh korakih, in sicer preko metodološko zanesljive etimologizacije celotnega predrimskega osebnoimenskega fonda, ki bo omogočil njegovo dehomogenizacijo oz. diferenciacijo po genetolingvističnem merilu, ter nato združitvijo tako dobljenih rezultatov z že dostopnimi podatki o geneolingvistični raznolikosti izpričanih geografskih imen na istem območju. Končni efekt tega dela raziskave bo rekonstrukcija jezikovne krajine jugovzhodnega alpskega prostora, kjer bodo v skladu z geolingvističnim pristopom razmerja med posameznimi jezikovnimi areali ločena z izoglosami, kakršne narekujejo razlike med definicijskimi jezikovnimi značilnostmi posameznih vpletenih jezikovnih sistemov. Tretji cilj raziskave je nato tako dobljeno geolingvistično podobo primerjati s prostorsko in kronološko distribuiranimi prikazi a) materialne kulture, prevedljive v t. i. arheološke skupine, b) antične etnografije jugovzhodnoalpskega prostora, kakršno narekujejo zgodovinski viri, in c) bioarheološkega odtisa, določenega na podlagi analiz arheogenetskega materiala in analize stabilnih izotopov, opravljenih v sklopu drugih projektov, pri katerih so sodelovali oz. še sodelujejo člani projektne skupine. S tovrstnim preslikavanjem ene arealne slike na drugo bo v okviru projekta izgrajen multidimenzionalni model jugovzhodnega alpskega prostora, v katerem bo vsak gradnik kot posledica enodimenzionalne interpretacije gradiva soočen s podatki ostalih projekcij ter tako avtomatično podvržen kontekstualizaciji. Tako sovpadanje kot morebitno neujemanje izoglos med posameznimi ugotovljenimi jezikovnimi sistemi z razločevalnimi mejami med areali, ki jih implicirajo nejezikovni podatki, bo namreč zahtevalo poglobljeno interpretacijo (ne)korelacij in služilo kot osnova za eventualne korekcije podatkovne interpretacije znotraj posameznih disciplin, ki se bodo na tak način medsebojno temeljno oplajale. 

Naloge, ki si jih zastavlja raziskovalni projekt, zahtevajo sodelovanje raziskovalcev z jezikoslovnimi kompetencami s specialisti na področju epigrafike, starejše zgodovine in arheologije ter z raziskovalci, veščimi interpretacije bioarheoloških podatkov. Projektna skupina je zato sestavljena interdisciplinarno, in sicer jo ob dveh glavnih raziskovalcih, ki prihajata s področja indoevropskega primerjalnega jezikoslovja, in v skladu z glavnim interesom raziskave tvorita 82% delež skupine, sestavlja še šest strokovnjakov, ki z 18% deležem zastopajo dopolnjujoče vede, preko katerih bo dosežena želena kontekstualizacija jezikovnega gradiva, in sicer s področja epigrafike in starejše zgodovine (A. Ragolič, M. Lovenjak, R. Kuntner) ter arheologije in arheogenetike (M. Črešnar, T. Leskovar, P. Vojaković).

izr. prof. dr. Luka Repanšek (Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska fakulteta UL), vodja raziskovalnega projekta
Luka Repanšek je specialist za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, s poudarkom na indo-iranskih, keltskih in germanskih jezikih ter predrimski onomastiki. Objavil je monografijo o keltski toponomastični dediščini na območju jugovzhodnih Alp in več študij o predrimskem, zlasti keltskem in venetskem onomastičnem gradivu. V projektu je zadolžen za jezikoslovno analizo zbranega onomastičnega gradiva, kot vodja pa obenem usmerja večdimenzionalno interpretacijo podatkov in koordinira raziskovalne aktivnosti.

asist. Luka Brenko (Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska fakulteta UL), raziskovalec 
Luka Brenko kot mladi doktor in raziskovalec na začetku raziskovalne kariere na projektu razvija svoje raziskovalne kompetence na področjih etimologije, onomastike in pri delu s fragmentarno izpričanimi jeziki. Njegova glavna naloga je vzpostavitev podatkovne baze antroponimskega in teonimskega gradiva ter jezikoslovna analiza predrimske antroponimije.

izr. prof. dr. Milan Lovenjak (Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta UL), raziskovalec
Milan Lovenjak je arheolog, antični zgodovinar in vodilni slovenski epigrafik. Objavil je temeljno monografijo o rimskih napisih iz Nevioduna ter številne razprave s področja rimske epigrafike in rimske zgodovine. V projektu sodeluje pri analizi ptujskih votivnih napisov in oblikovanju podatkovne baze onomastičnega materiala. Prav tako je odgovoren za izluščanje in organizacijo podatkov iz antičnih zgodovinskih in geografskih virov, ki bodo služili kot kontekstualni okvir tako za jezikovno kot arheološko gradivo.

izr. prof. dr. Marija Črešnar (Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta UL), raziskovalec
Matija Črešnar je strokovnjak za arheologijo bronaste in železne dobe z bogatimi izkušnjami, ki mu jih je prineslo kontinuirano sodelovanje v domačih in mednarodnih interdisciplinarnih projektih. Pri projektu vodi arheološki del raziskave, zlasti analizo in interpretacijo materialne kulture.

doc. dr. Tamara Leskovar (Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta UL), raziskovalka
Tamara Leskovar je specialistka za bioarheološke raziskave z obsežnimi izkušnjami pri upravljanju velikih podatkovnih nizov, vključno z aDNA in izotopskimi podatki. V svojih objavah se posveča interdisciplinarnim raziskavam človeških skeletnih ostankov, ki združujejo arheologijo, osteologijo ter izotopske in genetske analize. V projektu vodi bioarheološki del, vključno z zbiranjem, urejanjem, sistematizacijo in integracijo izotopskih in genetskih podatkov v večdimenzionalni model.

doc. dr. Petra Vojaković (Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta UL), raziskovalka
Petra Vojaković je specialistka za materialno kulturo bronaste in železne dobe ter njeno interpretacijo, pri čemer se posebej posveča vključevanju podatkov iz različnih disciplin. Njene objave obravnavajo materialno kulturo grobišč in naselbinskih kontekstov ter družbene odnose in identitete. V projektu sodeluje pri nadgradnji in natančnejši obdelavi arheoloških podatkov ter njihovi integraciji z ostalimi podatkovnimi sklopi.

asist. Rok Kuntner (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU), raziskovalec
Rok Kuntner je klasični filolog in indoevropeist s specializacijo na področju klasične filologije in klasične armenščine. Njegova glavna naloga je pomoč pri interpretaciji antičnih virov, pomembnih za rekonstrukcijo etnične podobe obravnavanega prostora.

dr. Anja Ragolič (Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU), raziskovalka
Anja Ragolič, znanstvena sodelavka na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, je arheologinja in specialistka za epigrafiko. Ima izjemne izkušnje pri obravnavi rimskih napisov in je avtorica nedavno objavljene monografije o rimskih vojašlkih nagrobnikih iz Petovione, poleg tega pa tudi več znanstvenih člankov s področja rimske epigrafike. V projektu je skupaj z M. Lovenjakom odgovorna za epigrafsko analizo votivnih napisov z območja Petovione, za vzpostavitev podatkovne baze ter za sistematizacijo historiografskih podatkov, pridobljenih iz antičnih virov.

Doseganje zastavljenih ciljev je planirano preko specifičnih nalog, ki so združene v tri delovne sklope: 1. priprava podatkovne baze, 2. jezikoslovna analiza gradiva in njegova geolingvistična stratifikacija (tj. izris jezikovnih arealov), 3. izgradnja multidimenzionalnega modela jugovzhodnoalpskega prostora. Posebnost metodološkega pristopa v predlaganem projektu je ravno v njegovi večplastnosti, saj se analize in razumevanja kompleksnega jezikovnega materiala loteva tako s temeljnimi prijemi, ki se uporabljajo pri metodološko rigoroznem procesu etimologizacije, tj. z metodami primerjalnega jezikoslovja (primerjalna metoda in metoda rekonstrukcije), kot v kontekstu komplementarnih znanstvenih disciplin, ki jezikovno gradivo dalje osmišljajo in korigirajo njegovo interpretacijo. Dolgoročni cilj projektne skupine je nadaljevanje raziskav z aplikacijo istega metodološkega modela, ki bo razvit v sklopu prijavljenega projekta, na sorodna in geografsko stična območja. Z izsledki raziskave pa bo prikazana tudi njena relevantnost za prihodnje analize interpretacijsko primerljivo zahtevnega gradiva, saj bo prikazana in preizkušena metodologija posplošljiva na raziskovanje onomastičnih ostankov v multidimenzionalnem kontekstu kateregakoli območja Evrope. Glavni rezultati načrtovane diseminacije je priprava končne sintetične monografije, v katero bodo v treh osrednjih poglavjih sistematično vključeni rezultati raziskave, določene s posameznim od treh ciljev.