Glasbeno delo v času, ko ga je mogoče kolektivno generativno producirati​

​​Temeljni cilj projekta je ponuditi prenovljen teoretski okvir za razumevanje glasbenega dela in ustvarjalnih procesov v času generativne produkcije — okvir, ki Benjaminovo analizo umetnine v času tehnične reprodukcije razširja s pojmom kolektivne produkcije in z njim nadomešča razširjeni pojem »soustvarjalnosti«. Temu so podrejeni trije specifični cilji: prvič, kritično analizirati nastajajoče pravne in tehnične infrastrukture za preverjanje in potrjevanje izvora ter avtentičnosti vsebin — Akt o umetni inteligenci, standarde za poverilnice vsebin, kot je C2PA, zvočno vodno žigosanje, prstne odtise zvočnih posnetkov in druge forenzične pristope — ter razgrniti, kakšen model avtorja, lastnika in ustvarjalca ti sistemi predpostavljajo, komu podeljujejo avtoriteto in kdo v hierarhijah, ki obdajajo glasbeno delo, sodeluje neopazno; drugič, sodobne premene historično umestiti z analizo bojev glasbenikov z mehansko reprodukcijo v medvojni Jugoslaviji in z intervjuji s sodobnimi glasbeniki in drugimi glasbenimi delavci ter tako isti figuri slediti skozi dva trenutka tehnološkega preloma, ki osvetljujeta trajna vprašanja preživetja, plačila in avre; tretjič, z intervjuji in opazovanjem v snemalnih studiih ugotoviti, ali novonastajajoči sistemi glasbene producente in tonske mojstre — osrednje, a nikoli enakovredno pripoznane ustvarjalce kolektivne produkcije — vključujejo ali pa tiho reproducirajo staro hierarhijo, in kako ti delavci varujejo vrednost svojega dela. Pričakovani rezultati obsegajo sistematično muzikološko analizo infrastruktur za potrjevanje izvora in avtentičnosti glasbe ter modelov avtorstva, ki jih te infrastrukture vpisujejo; etnografsko utemeljen prikaz položaja glasbenih producentov in tonskih mojstrov v trenutku, ko generativna umetna inteligenca posega tudi v njihove poklice; historično študijo razmerij med glasbenim delom in mehansko reprodukcijo v medvojni Jugoslaviji; in kot sintezo prenovljen pojmovni aparat kolektivne produkcije, uporaben tako v muzikologiji kot v računalniški analizi glasbe (MIR). Rezultati bodo objavljeni v mednarodnih recenziranih revijah ter predstavljeni na znanstvenih srečanjih in v razpravah. Pomen projekta je najprej v njegovi časovni umeščenosti: standardi, ki bodo dolgoročno določali, kdo v glasbi velja za ustvarjalca in čigav prispevek za obrt ali storitev, nastajajo prav zdaj — kritična humanistična analiza je zato mogoča in nujna, preden se ti sistemi ustalijo. S soočenjem regulativnih diskurzivnih formacij z živeto resničnostjo glasbene produkcije projekt gradi most med humanistiko in računalniškimi pristopi h glasbi, prispeva k širšim razpravam o avtorstvu, lastništvu in razporejanju vrednosti v kulturi, ki jo sooblikuje umetna inteligenca, ter ponuja empirično podlago za sisteme, ki bi kolektivnost glasbenega dela pripoznali, namesto da jo brišejo.​ 

​​Posdoktorski projekt vodi samo ena oseba, tj. vodja projekta dr. Vanessa Nina Borsan. SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/55678 ​

​​Projekt poteka od marca 2026 do februarja 2028 v dveh povezanih fazah. V prvem letu gradi teoretski in empirični temelj: pregled literature (marec 2026 – marec 2027), ki vključuje historično predštudijo o bojih glasbenikov z mehansko reprodukcijo v medvojni Jugoslaviji, se od aprila 2026 naprej prekriva z intervjuji in etnografskim terenskim delom v Sloveniji (aprilnovember 2026) ter v tujini (januar–april 2027, po potrebi dlje). Vzporedno potekata zbiranje in analiza besedil, ki tvorijo nastajajoče pravne in tehnične infrastrukture izvora in avtentičnosti (Akt o umetni inteligenci, C2PA, zvočno vodno žigosanje, prstni odtisi zvočnih posnetkov, forenzični pristopi). V drugem letu se težišče premakne na poglobljeno analizo zbranih intervjujev, opazovanj in diskurzivnih formacij ter na sintezo prenovljenega okvira kolektivne produkcije; projekt se sklene z objavo analitske kode ter kuriranega nabora besedil, anonimiziranih transkripcij intervjujev in terenskih zapiskov. Izsledki se sproti predstavljajo v publikacijah in na drugih javnih nastopih. Prvi prispevki so bili predstavljeni na mednarodni konferenci (marec 2026) in na simpoziju (september 2026); sledijo cikel predavanj o računalništvu, medijih, tehnologiji in muzikologiji (september 2026 – april 2027), ki poteka v sodelovanju z zunanjimi sodelavci in institucijami, kot so FRI UL, Slovensko muzikološko društvo, Kino Šiška in KTH Stockholm (Švedska), ter štiri predavanja vodje projekta za AixMarseille Université (Francija) jeseni in pozimi 2026. Napredek spremljajo četrtletni, polletni in letni pregledi.​ 

Borsan, Vanessa Nina. »Musician's Recurring Concerns over Technology: From Mechanical Reproduction in Interwar Yugoslavia to Generative Production in Contemporary Slovenia.« Prispevek, predstavljen na konferenci Clouds, Streams, and Ground (Truths): Developing Methods for Studying Algorithmic Music Ecosystems, University of California, Berkeley, 7.–8. marec 2026. https://www.algorithmicmusicmethods.com/.                              …;  

Borsan, Vanessa Nina, Jan Ovnik. »„Ali je razred glasbenikov obsojen na izumrtje?“: odzivi na razmah mehanskega reproduciranja glasbe in njihove posledice v Kraljevini SHS/Jugoslaviji.« Prispevek, predstavljen na mednarodni znanstveni konferenci Kultura in tehnika / Culture and Technics, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, 3.–5. december 2025. https://cultureandtechnics.online/index-si.html#/koncept.   

Borsan, Vanessa Nina, Mojca Kovačič, Mathieu Giraud, Marjeta Pisk, Matevž Pesek in Matija Marolt. »Introducing the Digitised Dataset of Slovenian Folk Ballads.« Ethnomusicology Forum 34, št. 3 (2025): 411–442. https://doi.org/10.1080/17411912.2025.2588780.   

Ballester, Charles, Baptiste Bacot, Louis Bigo, Vanessa Nina Borsan, Louis Couturier, Ken Déguernel, Quentin Dinel idr. »Interacting with Annotated and Synchronized Music Corpora on the Dezrann Web Platform.« Transactions of the International Society for Music Information Retrieval 8, št. 1 (2025): 121–139. https://doi.org/10.5334/tismir.212.   

Borsan, Vanessa Nina. »From Fieldwork to Digital Analysis: The Challenges of Digitizing Slovenian Folk Song Ballads.« Prispevek, predstavljen na 25. simpoziju ICTMD MUSA, Berlin, 8.–12. oktober 2024.   

Borsan, Vanessa Nina, Mathieu Giraud in Richard Groult. »The Games We Play: Exploring the Impact of ISMIR on Musicology.« V Proceedings of the 24th International Society for Music Information Retrieval Conference (ISMIR 2023), 545–552. Milano, november 2023.   

Borsan, Vanessa Nina, Mathieu Giraud, Richard Groult in Thierry Lecroq. »Adding Descriptors to Melodies Improves Pattern Matching: A Study on Slovenian Folk Songs.« V Proceedings of the 24th International Society for Music Information Retrieval Conference (ISMIR 2023), 474481. Milano, november 2023.   

Stefanija, Leon, Vanessa Nina Borsan, Matevž Pesek, Matija Marolt, Drago Kunej in Zoran Krstulović. »Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji.« Muzikološki zbornik 58, št. 2 (2022): 15–49. https://doi.org/10.4312/mz.58.2.15-49. 

Borsan, Vanessa Nina, in Leon Stefanija. »Predgovor.« Muzikološki zbornik 58, št. 2 (2022): 5–14. https://doi.org/10.4312/mz.58.2.5-14.   

Stefanija, Leon, Vanessa Nina Borsan, Matija Marolt in Matevž Pesek. »History and Challenges of Digital Musicology in Slovenia.« V Musicology and Its Future in Times of Crises: Proceedings of the Conference on the Occasion of the 50th Anniversary of the Department of Musicology, uredila Jelka Vukobratović in Dalibor Davidović, 161–179. Zagreb: Muzička akademija Sveučilišta u Zagrebu, 2020. 

Simpozij MTRG 2026 (Stockholm, Švedska).  
Septembra bom na simpoziju v okviru Music Technology Reading Group (24.–25. september, KTH Stockholm) predstavila izhodišča in dosedanje delo projekta GKGP. Vabljeno predavanje dr. Andersa Reuterja (Univerza v Lundu), organizirano v soorganizaciji KTH, projekta GKGP in Slovenskega muzikološkega društva, bo hkrati odprlo jesenski cikel predavanj Muzikologija, mediji, tehnologija (MMT).  

Cikel predavanj Muzikologija, mediji, tehnologija 
(MMT; september 2026 – april 2027). Novi cikel predavanj o tem, kako mediji in tehnologija — od zgodnjih tehnologij snemanja do generativne umetne inteligence — oblikujejo glasbo in njeno preučevanje, nastaja v sodelovanju s FRI UL, Slovenskim muzikološkim društvom, Kinom Šiška, KTH Stockholm in drugimi. Vsebinsko ga v celoti vodim kot vodja projekta GKGP.  

Gostujoča predavanja (AMU, Francija).  
Po uvodnem predavanju marca bom med oktobrom in decembrom 2026 za dodiplomske študentke in študente Univerze AixMarseille izvedla še štiri gostujoča predavanja o računalništvu, muzikologiji in umetni inteligenci.  

Konferenca Clouds, Streams, and Ground (Truths) (Berkeley, ZDA).  
Marca 2026 sem projekt GKGP predstavila na interdisciplinarni konferenci o metodah preučevanja algoritemskih glasbenih ekosistemov na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju (7.–8. marec).  
Več o teh in prihodnjih dogodkih na www.gkgp.si/novice.  

Z6-70203 Obrazec NRRP.pdf

Z6-70203 Komunikacijski načrt projekta.pdf