Kognitivni in živčni mehanizmi uravnavanja čustev

Čustva so temeljni del človeških izkušenj in se odražajo v usklajenem subjektivnem, nevrofiziološkem in vedenjskem odzivu. Uravnavanje čustev je ključna sposobnost za soočanje z vsakodnevnimi izzivi, saj omogoča, da vplivamo na to, katera čustva občutimo, kdaj jih občutimo ter kako jih izražamo. Zaradi njihovega vpliva na kakovost življenja in psihopatologijo so procesi uravnavanja čustev pomembno raziskovalno področje, vendar se v obstoječih raziskavah pojavlja več pomembnih omejitev. Pogosto se opirajo na subjektivne meritve in zanemarjajo multimodalne pristope, ki vključujejo fiziološke, vedenjske in nevrološke meritve. Poleg tega raziskave pogosto preučujejo le eno ali dve strategiji uravnavanja čustev, kar omejuje neposredne primerjave njihove učinkovitosti. Eksperimentalni pristopi prav tako pogosto ne ločujejo med učinkom in naporom, potrebnim za uravnavanje čustev, kar dodatno omejuje primerjave učinkovitosti strategij. Te omejitve so še posebej izrazite pri preučevanju velike depresivne motnje.

Namen predlaganega projekta je odpraviti navedene raziskovalne omejitve. Temelji na treh ključnih predpostavkah: (1) čustveni odzivi se lahko razlikujejo med subjektivnimi, nevronskimi in vedenjskimi komponentami; (2) strategije uravnavanja čustev se razlikujejo po svoji učinkovitosti in kognitivnem naporu, potrebnem za njihovo izvajanje, pri čemer imajo ključno vlogo individualne razlike v čustveni reaktivnosti in kognitivnem nadzoru; ter (3) te razlike v čustvenem odzivu in uravnavanju se pri bolnikih z veliko depresivno motnjo (MDD) dodatno spremenijo. Z uporabo validirane naloge uravnavanja čustev v okviru popolne faktorske zasnove, ki omogoča ločeno oceno učinka uravnavanja in potrebnega napora, je cilj projekta zagotoviti celovito razumevanje procesov uravnavanja čustev v treh dopolnjujočih se študijah.

Oddelek za psihologijo, Filozofska Fakulteta UL – vodi zasnovo študije in koordinira raziskovalno delo, razvija nove metode in programska orodja, pripravlja eksperimentalne naloge in programsko opremo za zajem podatkov, izvaja oziroma nadzoruje zajem podatkov, opravi končne analize in vodi pripravo objav.

Sodelavci na projektu: Grega Repovš, Anka Slana Ozimič, Andraž Matkovič, Aleksij Kraljič, Nina Purg Suljič, Lara Oblak, Kristian Elersič, Jana Verdnik, Darja Kobal Grum, Gaja Zager Kocjan in Andreja Avsec.

Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana – prispeva strokovno znanje s področja psihiatrije, zlasti depresije, in prvoosebnega raziskovanja; vodi rekrutacijo bolnikov ter sodeluje pri prvoosebnih intervjujih, vedenjskem in EEG zajemu podatkov ter njihovi obdelavi in analiz.
Sodelavci na projektu: Jurij Bon, Aleš Oblak in Goran Risteski.

Medicinska fakulteta UL – zagotavlja dostop do naprave MR in prispeva strokovno znanje o zajemu in analizi slikovnih podatkov MR.

Sodelavci na projektu: Dušan Šuput, Andrej Vovk in Tina Robida.

Projekt je sestavljen iz treh povezanih raziskav, ki skupaj omogočajo celovito proučevanje uravnavanja čustev na vedenjski, fiziološki in nevrološki ravni. Vsaka raziskava se osredotoča na specifične vidike uravnavanja čustev, pri čemer se uporabljajo komplementarne metodologije za zajem različnih komponent čustvenega odziva. V prvi študiji bomo uporabili elektroencefalografijo (EEG) skupaj s psihofiziološkimi in subjektivnimi meritvami za oceno učinkovitosti različnih strategij uravnavanja čustev. V drugi študiji bomo uporabili slikanje s funkcionalno magnetno resonanco (fMR) za identifikacijo možganskih regij in omrežij, ki sodelujejo pri uravnavanju čustev. Tretja študija bo združila EEG in fMR za celostno oceno uravnavanja čustev pri bolnikih z depresivno motnjo.

Prva študija bo uporabila EEG ter psihofiziološke in subjektivne meritve za preučitev strategij uravnavanja čustev, njihove učinkovitosti in napora, potrebnega za njihovo izvedbo. Podrobno bomo (a) ovrednotili celovit profil čustvenih odzivov na čustveno obarvane dražljaje, (b) ocenili, kako različne strategije uravnavanja čustev, to so distanciranje, prevrednotenje in supresija, spreminjajo te odzive, ter (c) raziskali, kako se ti procesi razlikujejo med posamezniki.

Druga študija bo uporabila fMR za identifikacijo možganskih sistemov in mehanizmov, vključenih v uravnavanje čustev. Zbirali bomo fMR podatke med izvajanjem naloge uravnavanja čustev in uporabili analize aktivacije, funkcijske povezanosti in multivariatne pristope za prepoznavanje (a) možganskih regij in omrežij, vključenih v procesiranje čustev, (b) regij in omrežij, ki podpirajo kognitivne procese pri uravnavanju čustev, ter (c) njihovih interakcij.

Tretja študija bo združila EEG in fMR za oceno uspešnosti uravnavanja čustev pri bolnikih z depresivno motnjo, in sicer (a) z ocenjevanjem razlik v učinku in naporu, povezanih z uporabo strategije prevrednotenja, med bolniki z depresivno motnjo in zdravimi kontrolami ter (b) s preučitvijo osnovnih mehanizmov teh razlik.

Purg, N., Starc, M., Slana Ozimič, A., Kraljič, A., Matkovič, A., & Repovš, G. (2022). Neural evidence for different types of position coding strategies in spatial working memory. Frontiers in Human Neuroscience, 16, 821545. https://doi.org/10.3389/fnhum.2022.821545

Oblak, A., Slana Ozimič, A., Repovš, G., & Kordeš, U. (2022). What individuals experience during visuo-spatial working memory task performance: An exploratory phenomenological study. Frontiers in Psychology, 13, 811712. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.811712

Hearne, L. J., Mill, R. D., Keane, B. P., Repovš, G., Anticevic, A., & Cole, M. W. (2021). Activity flow underlying abnormalities in brain activations and cognition in schizophrenia. Science Advances, 7(29), eabf2513. https://doi.org/10.1126/sciadv.abf2513

Starc, M., Anticevic, A., & Repovš, G. (2017). Fine-grained versus categorical: Pupil size differentiates between strategies for spatial working memory performance. Psychophysiology, 54, 724-735. https://doi.org/10.1111/psyp.12828

Dreo, J., Attia, D., Pirtošek, Z., & Repovš, G. (2017). The P3 cognitive ERP has at least some sensory modality-specific generators: Evidence from high-resolution EEG. Psychophysiology, 54(3), 416-428. https://doi.org/10.1111/psyp.12800

J3-70147 Obrazec NRRP.pdf

J3-70147 Komunikacijski načrt_ARIS.pdf