Krhke prihodnosti: Antropocene časovnosti v alpsko-jadranski regiji

Antropološke raziskave prihodnosti v kontekstu antropocena so se začele pojavljati šele v zadnjem obdobju in so praviloma fragmentarne in anekdotične. Sovpadanje problematike antropocena in časovnosti v odročnih krajih zahteva poglobljeno pozornost ne le iz znanstvenih, temveč tudi praktičnih, etičnih in političnih razlogov. V antropocenu namreč okoljske in podnebne spremembe korenito spodnašajo in preobražajo ustaljene oblike dojemanja prostora in časa.

Namen projekta Krhke prihodnosti je preučiti trenutne transformacije časovnosti v alpsko-jadranski regiji, ki jo sprožajo antropogene okoljske in podnebne spremembe. Krhke prihodnosti je prvi etnografski projekt, ki se loteva obsežne primerjalne raziskave antropocenih časovnosti in bo tako prispeval nova spoznanja o časovnih držah in procesih njihovega nastanka. Projekt bo raziskoval, ali in kako skupnosti v slovenskih Alpah in na hrvaških jadranskih otokih vzpostavljajo časovnosti v teh nepredvidljivih okoliščinah. Konceptualno se bo raziskava osredinjala na časovne drže, ki jih definiramo kot različne načine doživljanja, dojemanja, organiziranja in predstavljanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Po Rebecci Bryant in Danielu Knightu (2019) in njunem pojmovanju prihodnosti izhajamo iz raziskav pričakovanj, obetov, špekulacij, potencialnosti, upanja in usodnosti.

Da bomo omenjenih šest časovnih drž lahko etnografsko zaobjeli, bo raziskava izvedena v šestih krajih v slovenskih Alpah in na šestih otoških območjih hrvaškega Jadrana, pri čemer bomo upoštevali raznolike lokalne kontekste in vzpostavili primerjalni pogled. Vsaka od šestih časovnih drž bo predstavljala izhodišče etnografskega raziskovanja v po eni izmed lokacij v obeh partnerskih državah. Projekt Krhke prihodnosti se bo približal časovnim držam, kot se odvijajo v vsakdanjem življenju, natančneje v kontekstu izbranih okoljsko pogojenih skupkov praks, tj. medsebojno povezanega in soodvisnega tkanja družbenih praks in materialnih ureditev, kjer nastajajo človeške dejavnosti, predmeti in prostori. Skupki praks prispevajo k časovnim in prostorskim ritmom, trajanjem in ureditvam.

Raziskovali bomo primere javnega prometa v Kamniško-Savinjskih Alpah in Severni Dalmaciji, eskapizem v dolini Soče in na Creško-Lošinjskem otočju, gorsko in otoško fotografijo v Julijskih Alpah in Kvarnerskem arhipelagu, vprašanja naravnih virov na Solčavskem in na Šibeniškem otočju, romanja na (kvazi)svete točke Triglava in otoka Barbana ter nenazadnje vernakularne dediščinske prakse v Bohinju in Kvarnerju. Skupke praks in pripadajoče lokacije smo izbrali tako, da odražajo kulturno in ekološko raznolikost alpsko-jadranskega prostora ter ponazarjajo obče procese v regiji. Izbrane skupke smo med mnogimi širšimi družbenimi pojavi identificirali, ker niso zgolj pomensko in afektivno nabiti, temveč tudi medsebojno kompleksno povezani ter v procesu izrazitega spreminjanja zaradi okoljskih sprememb, med katere prištevamo nepredvidljive vremenske vzorce in podnebne cikle, izgubo biodiverzitete ter okoljsko degradacijo.

Cilji projekta so:

1) pridobiti nova znanja o tem, kako ljudje v različnih skupnostih na področjih slovenskih Alp in hrvaškega Jadrana dojemajo, upomenjajo in se odzivajo na spremembe ter kako si zamišljajo svojo prihodnost

2) etnografsko preučiti, kako so ta zamišljanja povezana z identiteto in tradicijo, estetiziranjem okolja in vzpostavljanjem estetskih kategorij ter s procesi digitalizacije

3) ponuditi novo, etnografsko utemeljeno metodo za raziskovanje antropocenih časovnosti.

Projekt bo prispeval k razumevanju družbenih in kulturnih procesov oblikovanja časovnih drž v obdobju antropocena ter poglabljal znanja o vplivu okoljskih sprememb na časovne perspektive vsakdanjika. Rezultati raziskave bodo prispevali k razvoju antropologije časa oziroma prihodnosti in okoljske antropologije ter omogočili vpogled v prakse prilagajanja in odpornosti, s čimer bo projekt zagotavljal širšo družbeno relevantnost tudi onkraj znanstvenih ciljev.

Ker gre za temeljni raziskovalni bilateralni (ARIS – HRZZ) projekt, projektno skupino sestavljajo raziskovalke in raziskovalci, delujoči v Sloveniji in na Hrvaškem.

V projektu na slovenski strani sodelujejo: 

Ana Svetel (vodja projekta) je docentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Njena raziskovalna zanimanja vključujejo antropologijo okolja in krajine, zlasti vidike časovnosti, atmosfer in odročnosti, ter lingvistično antropologijo in večnačinsko etnografijo. 

Sandi Abram je docent na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. V svojem delu se osredotoča na čutno antropologijo in dediščinske študije, etnografske metode hoje in digitalno etnografijo.

Blaž Bajič je docent na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Raziskuje na področjih digitalne kulture, čutne in okoljske antropologije ter antropologije rekreacije in športa.

Alenka Bartulović je izredna profesorica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. V svojih raziskavah se osredotoča na spomin, identifikacijo, dediščino, infrastrukturo, afektivno teorijo in ruralno-urbane odnose.

Peter Simonič je redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Njegova raziskovalna zanimanja vključujejo politično in ekološko antropologijo, otoške študije in energetske tranzicije.

Veronika Zavratnik je docentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. V svojem raziskovanju se posveča materialni kulturi, trajnostnosti, razvoju podeželja in digitalni antropologiji.

V projektu na hrvaški strani sodelujejo:

Tomislav Oroz (vodja projekta) je izredni profesor na Oddelku za etnologijo in antropologijo na Univerzi v Zadru. Njegovo raziskovalno delo se umešča na presečišče spominskih študij, otoških časovnosti in okoljskih transformacij.

Senka Božić-Vrbančić je redna profesorica na Oddelku za etnologijo in antropologijo na Univerzi v Zadru. Njeno raziskovanje povezuje afektivno teorijo, psihoanalizo, vizualno kulturo in digitalno antropologijo.

Sanja Đurin je znanstvena sodelavka na Inštitutu za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu. V zadnjih letih se osredinja na vprašanja narave, podnebnih sprememb in nesreč v kontekstu prostočasnih aktivnosti.

Mario Katić je izredni profesor na Oddelku za etnologijo in antropologijo na Univerzi v Zadru. Raziskovalno se ukvarja s prepleti religije in okolja, zlasti v kontekstu romarskih krajev, poti in praks.

Sanja Puljar D'Alessio je izredna profesorica na Oddelku za kulturne študije na Univerzi na Reki. Njeno raziskovanje se osredinja na vizualno kulturo ter več-kot-človeške družbenosti, s poudarkom na odnosih med ljudmi in rastlinami.

Velna Rončević je asistentka na Oddelku za azijske študije na Univerzi v Zagrebu. Njena raziskovalna zanimanja vključujejo antropologijo prihodnosti, popularno in digitalno kulturo, anime in literaturo.

Faza 1: Priprava (1. – 6. mesec):
Začetna faza vključuje vzpostavitev projekta in konceptualno uskladitev raziskave. Po uvodnem srečanju (kick-off) bomo pripravili etični protokol, načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki in komunikacijski načrt. Raziskovalci bomo opravili pregled literature, vzpostavili stike na terenu ter oblikovali individualne raziskovalne načrte. V tem obdobju bomo vzpostavili tudi spletno stran in dodatne komunikacijske kanale projekta. Fazo bomo zaključili s simpozijem Thinking through Fragility.

Faza 2: Raziskava (7. – 28. mesec):
Osrednja faza projekta je namenjena etnografskemu terenskemu delu in zbiranju empiričnega gradiva na izbranih lokacijah v Sloveniji in na Hrvaškem ter poglobljenemu študiju relevantne literature. Raziskave bodo potekale individualno in v tesnem sodelovanju znotraj projektne skupine ter v primerjalnem alpsko-jadranskem okviru. V tem obdobju se bodo zvrstile tematske delavnice, namenjene posameznim raziskovalnim sklopom, ter nadaljnji razvoj metodološkega pristopa etnografskega multimodalnega prihodnjenja. V okviru te faze je predvidena tudi vzpostavitev raziskovalnega centra ter priprava prvih znanstvenih objav. Faza se bo zaključila z razstavo in javno predstavitvijo preliminarnih rezultatov.

Faza 3: Zaključna analiza (29. – 36. mesec):
Zaključna faza je namenjena poglobljeni analizi zbranega gradiva ter sintezi raziskovalnih ugotovitev. Raziskovalci bodo sodelovali pri pripravi znanstvenih objav, skupnih publikacij ter prosto dostopnega spletnega metodološkega priročnika. Po potrebi bomo izvedli dodatne krajše terenske obiske. Projekt bomo zaključili z mednarodno konferenco Fragile Futures, na kateri bodo predstavljeni končni rezultati.

Abram, S. (2025). ‘The long journey to senso-digital walking: exploring fragility and care in an Alpine valley.’ Svetovi / Worlds 3(1): 115-129.

Bajič, B. & A. Svetel, ur. (2023). Sensory Environmental Relationships: Between Memories of the Past and Imaginings of the Future. Malaga: Vernon Press.

Bartulović, A. (2022). ‘When a city girl moves to the countryside: coping strategies of (new) women farmers in Slovenia.’ Rethinking urban-rural relations/migrations in Central-Europe: The case of Slovenia and Hungary. Pécs: Department of European Ethnology and Cultural Anthropology, University of Pécs. Str. 5-18.

Božić-Vrbančić, S. (2025). ‘Instagrammable Destinations as “Whatever” Destinations.’ Svetovi / Worlds 3(1): 18-36.

Đurin, S. (2025). ‘From Pasture-Lands to Wilderness: How Velebit Became the Ultimate Place of Wilderness and Adventure.’ Svetovi / Worlds 3(1): 57-74.

Katić, M. (2024). ‘Why is Space Culturally Transformed? Visual Utopias of Desired Futures.’ Current Anthropology 65 (3): 436-437.

Oroz, T. (2022). ‘Multiple Island Temporalities: “Island Time” and the Spatialisation of Slowness on the Dalmatian Island of Dugi otok.’ Narodna umjetnost 59(2): 9-38.

Puljar D'Alessio, S. (2024). ‘Langue Durée of More-than-Human-Sociality of Gorski Kotar Forests and Contemporary Environmental Challenges.’ Studia ethnologica Croatica 36(1): 47-72.

Rončević, V. (2026). ‘Memories of the future: Literature as a source of the possible futures.’ Futures 176: 103754.

Simonič, P. (2024). ‘The Island of Žirje: Challenging Claims of Isolation.’  Traditiones 53(2): 63–91.

Svetel, A. & V. Zavratnik. (2025). ‘Fragile sustainability or sustainable fragility? Local understandings of global terms in the Logar Valley.’ Svetovi / Worlds 3(1): 70-89.