Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

MAPCASE

Določanje sklonskega ustroja v slovenščini in drugih jezikih (MAPCASE)

Naslov projekta: Določanje sklonskega ustroja v slovenščini in drugih jezikih (MAPCASE)
Članica UL, ki izvaja projekt: UL Filozofska fakulteta 
Šifra projekta: J6-70213
Obdobje trajanja projekta: 1. 3. 2026–28. 2. 2029
Letni obseg projekta: 1,89 FTE
Vodja projekta: UL FF: dr. Kristina Gregorčič, INZ: dr. Jakob Lenardič
Veda in področje: Humanistika / Jezikoslovje
Sodelujoče raziskovalne organizacije: Inštitut za novejšo zgodovino

Z združevanjem teoretičnega jezikoslovja, naprednih korpusnih metod in rabe jezikovnih tehnologij bomo v projektu razčlenili, kako so oblikoskladenjske sklonske oznake strukturalno izpeljane v slovenščini in drugih tipološko raznovrstnih jezikih. V okviru slovenskega dela teoretične raziskave bomo raziskali slovnične značilnosti sinhrono nenavadne dvopredmetne zgradbe, ki vsebuje dva notranja argumenta v tožilniku, in jo primerjali z bolj običajnim slovničnim vzorcem, v katerem je posredni predmet v dajalniku. Na podlagi te raziskave bomo dokazali, da slovenska slovnica ni skladna s strogim razumevanjem minimalistične hipoteze Noama Chomskega, ampak jo je treba razumeti post-minimalistično. Pokazali bomo namreč, da slovenska skladnja ne ustreza zgolj operaciji Sestavi, na podlagi katere kognitivno izpeljujemo besednozvezno zgradbo, ampak da vključuje tudi operacijo pripisa sklona kot jezikovno edinstven proces, ki je neodvisen od drugih navidezno sorodnih sintagmatskih procesov, npr. slovničnega ujemanja. Te izsledke bomo interpretirali v kontekstu sodobnih raziskav slovenske skladnje, ki večinoma temeljijo na nasprotnih predpostavkah. V okviru formalnega pomenoslovja bomo tudi dokazali, da so v kognitivnem smislu vedno najprej izpeljane formalne strukture, npr. sklonska odvisnostna razmerja, ki šele po zaključeni izpeljavi pridobijo pomensko obliko.

Medjezikovna primerjava bo vključevala raziskovanje pripisa sklona z vidika njegove mikroparametrične variacije, v skladu s katero so večje slovnične razlike med jeziki vedno posledica leksikalnih razlik med jezikovnimi izrazi, ki vstopajo v nespremenljivo skladenjsko izpeljavo. Najprej bomo pokazali, da sicer taksonomsko istovetne sklonske oblike v različnih jezikih nimajo nujno strukturalne realizacije. To je na primer lepo vidno v finščini, kjer v nasprotju s slovenščino raba tožilnika v prislovnih določilih časa sledi strukturalnim in ne leksikalnim zakonitostim v smislu slovnične ontologije. Glavni teoretski doprinos projekta se kaže v razpravi o tem, da so tovrstne razlike v ontologijah sklona vedno posledica naslednjega predlaganega mikroparametra: v nekaterih jezikih funkcijska jedra, kot je jedro predložne ali aplikativne zveze, vedno ustrezajo pripisovalcem sklona, v drugih jezikih pa ne vršijo te skladenjske funkcije. Pokazali bomo, da je s tovrstnimi leksikalnimi mikroparametri mogoče razložiti vrsto medjezikovnih slovničnih razlik, na primer to, da lahko v angleščini s skladenjskim premikom samostalniško dopolnilo ločimo od predloga, ki ga uvaja, medtem ko v slovenščini to ni mogoče. 

Metodološko je projekt MAPCASE prva jezikoslovna raziskava v Sloveniji, ki za potrebe formalnoskladenjske analize uporablja skladenjsko razčlenjene korpuse. Izbrani korpusi so razčlenjeni po sistemu univerzalnih odvisnostnih drevesnic in skupaj z drugimi jezikoslovnimi tehnologijami omogočajo raziskovanje rabe odvisnostnih razmerij – v našem primeru tistih, ki vključujejo samostalniške zveze v rodilniku. Rodilnik je rabljen, ko samostalniška zveza skladenjsko dopolnjuje nekatere števnike in kvantifikatorje oziroma ko se pojavi v skladenjskem dosegu zanikanja. Na podlagi analize izluščenih rodilniških vzorcev bomo preučili, kako je rodilniška sklonska oznaka strukturalno izpeljana v primerjavi z jedrnim imenovalniško-tožilniškim vzorcem v slovenščini. Korpusne podatke bomo uporabili tudi za ugotavljanje, ali obstajajo mikroparametrične razlike med različnimi rodilniškimi vzorci in kako so ti vzorci strukturalno odvisni od drugih sintagmatskih procesov, kot sta tvorba trpnih stavkov in slovnično ujemanje. Korpusno raziskavo bomo dodatno podkrepili z eksperimentalnimi dokazi.

Projektna skupina INZ:

Projektna skupina UL FF:

  • doc. dr. Kristina Gregorčič (vodja projekta na UL FF in vodja 2. delovnega sklopa), ki se ukvarja s skladnjo, pomenoslovjem in pragmatiko v okviru primerjalnega in korpusnega jezikoslovja, s poudarkom na angleščini in slovenščini;
  • viš. znan. sod. dr. Kaja Dobrovoljc (vodja 3. delovnega sklopa), ki se ukvarja z razvojem in uporabo jezikovnih korpusov, ki so skladenjsko razčlenjeni po sistemu univerzalnih drevesnic;
  • izr. prof. dr. Andrej Stopar (vodja 4. delovnega sklopa), ki se ukvarja z angleško diskurzno intonacijo, leksikologijo in splošnim jezikoslovjem;
  • doc. dr. Sašo Živanović (vodja 5. delovnega sklopa), ki se ukvarja s formalnim pomenoslovjem, logiko v naravnem jeziku in vezalno fonologijo;
  • prof. dr. Gašper Ilc, ki se ukvarja s sinhronim teoretičnim in uporabnim jezikoslovjem, kontrastivno analizo in analizo diskurza v angleščini in slovenščini;
  • doc. dr. Frančiška Lipovšek, ki se ukvarja s kognitivnim jezikoslovjem in oblikoslovjem v angleščini in slovenščini.

Prvi delovni sklop (marec – junij 2026) bo vključeval pregled sodobne literature o sklonu s področja minimalistične skladnje ter pregled korpusov in najsodobnejših jezikovnih tehnologij, ki bodo ključne za izvedbo empiričnega dela projekta.

Drugi delovni sklop (julij 2026 – avgust 2027) bo vključeval proučevanje pripisa strukturalnih sklonov, kot je tožilnik, v slovenščini in več (ne)indoevropskih jezikih z vidika mikroparametrične variacije (tj. z vidika domneve, da so sinhroni razločki v skladenjskih strukturah zgolj posledica razločkov v leksikalno opredeljenih oznakah izrazov, ki so podvrženi skladenjski izpeljavi, ne pa posledica različnih skladenjskih parametrov).

Tretji delovni sklop (julij 2026 – avgust 2027) bo vključeval obširno korpusno raziskavo sklonskih odvisnostnih razmerij, predvsem rodilnika v več skladenjskih položajih, in sicer v skladenjskem dosegu zanikanja in v kombinaciji z določenimi kvantifikacijskimi izrazi.

Četrti delovni sklop (marec 2027 – april 2028) bo vključeval eksperimentalno skladnjo in bo na podlagi anket za preverbo slovnične ustreznosti dopolnil korpusno raziskavo s preučitvijo ustreznosti struktur, ki se v lektoriranih pisnih korpusih ne pojavljajo, v govornih korpusih pa so zelo redke, zato se zdijo marginalne oziroma celo napačne.

V petem delovnem sklopu (september 2027 – februar 2029) bomo na podlagi podatkov, zbranih v prejšnjih sklopih projekta, izvedli formalne analize, ki bodo jedro predlagane post-minimalistične slovenske slovnice. Srž analiz bo v pristopu, po katerem pripis strukturalnega sklona ni odvisen od operacije slovničnega ujemanja, ampak nastane kot posledica neposrednega odvisnostnega razmerja med dvema samostalniškima zvezama, ki zasedata hierarhično asimetričen položaj v besednozvezni zgradbi.

  • Dobrovoljc, K. (2026). Counting trees: A treebank-driven exploration of syntactic variation in speech and writing across languages. Corpus Linguistics and Linguistic Theory. https://doi.org/10.1515/cllt-2025-0046

  • Gregorčič, K. (2025). When shields and distances are key: a corpus-based study of Slovene bare pronouns in negated clauses. Corpus Linguistics and Linguistic Theory. https://doi.org/10.1515/cllt-2024-0100

  • Lenardič, J. (2024). Dispositional middle constructions with accusative objects in Slovenian. Glossa: a journal of general linguistics, 9(1). https://doi.org/10.16995/glossa.11123

  • Lipovšek, F. (2025). Skladenjski in pomenski vidiki ekspresivne dvoimenske samostalniške zveze in njene formalne lastnosti v slovenščini. Jezik in slovstvo, 70(3), 83–108. https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/18751

  • Ludlow, P., & Živanović, S. (2022). Language, Form, and Logic: In Pursuit of Natural Logic’s Holy Grail. Oxford University Press. 

  • Pahor de Maiti, K., Franza, J., & Fišer, D. (2023).  Haters in the spotlight: gender and socially unacceptable Facebook comments. Internet Pragmatics, 6(2), 173–196. https://doi.org/10.1075/ip.00093.pah. 

  • Stopar, A. (2025). Voice Onset Time (VOT) in L1 Slovenian voiceless stops and its transfer to L2 English. Slavia Meridionalis, 25. https://doi.org/10.11649/sm.3472 

Raziskovalni projekt (so)financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

aris
Group 6Created with Sketch.