Fizin (avtor: A. Gaspari, UL FF)

MATRES – Materialna odpornost v času okoljskih in družbenih sprememb

Filozofska fakulteta MATRES – Materialna odpornost v času okoljskih in družbenih sprememb
Logotip Matres material resilience

Projekt MATRES (Materialna odpornost v času okoljskih in družbenih sprememb) je interdisciplinarna pobuda, v sklopu katere želimo s preučevanjem materialnega sveta nagovarjati ključne družbene izzive, ki izhajajo iz okoljskih in družbenih sprememb. Osredotoča se na odpornost, opredeljeno kot sposobnost družb, da kljubujejo, se prilagodijo, si opomorejo in celo preobrazijo kot odziv na zunanje šoke, pritiske in izzive.

Projekt združuje raziskovalce z različnih fakultet Univerze v Ljubljani (Filozofska fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniška fakulteta in Naravoslovnotehniška fakulteta), druge slovenske partnerje (npr. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Inštitut Jožef Stefan) in mednarodne sodelavce (npr. Vrije Universiteit Brussel, University College London, Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology). Posamezni partnerji že dolgo sodelujejo pri raznovrstnih raziskovalnih projektih, razvoju infrastrukture (E-RIHS.si) in skupnih publikacijah.

Kot trajna zapuščina si projekt MATRES prizadeva uveljaviti to sodelovanje z ustanovitvijo Slovenskega partnerstva za raziskovanje dediščine, ki bo povezalo vse zainteresirane fakultete UL ter se razširilo na širšo raziskovalno skupnost. Dolgoročni cilj je podpirati skupne raziskave, projektne prijave, izobraževanje, izmenjavo informacij in aktivno vlogo UL v mednarodnih mrežah in pobudah.

MATRES je interdisciplinarni raziskovalni projekt, ki bo raziskoval vloge materialnega sveta pri prilagajanju in spreminjanju družb v obdobjih okoljskih in družbenih sprememb. V današnjem, hitro spreminjajočem se podnebju in družbenem okolju, je odpornost – sposobnost skupnosti, da kljubuje, se prilagodi in si opomore po krizah – pomembnejša kot kadarkoli prej. MATRES to razumevanje širi z raziskovanjem materialnih in kulturnih dimenzij, ki podpirajo odpornost skozi dolga časovna obdobja.

Za razliko od številnih raziskav, ki se osredotočajo le na ekološke ali ekonomske vidike, MATRES preučuje odpornost s širokim in integriranim pristopom, ki vključuje krajine, materiale, človeška telesa in digitalne tehnologije. Te komponente tvorijo oprijemljive in neoprijemljive elemente človeške izkušnje, ki so oblikovale odzive družb na dogodke, kot so podnebne spremembe, naravne nesreče, pandemije, gospodarske krize, politični pretresi in družbeni nemiri skozi zgodovino.

Eden ključnih ciljev je povezovanje okoljskih podatkov z arheološkimi in zgodovinskimi viri. To nam bo omogočilo rekonstrukcijo preteklih okolij in nam ob tem razkrilo, kako so se človeške družbe prilagajale in spreminjale v lokalnem, regionalnem in širšem prostoru. Ob tem projekt obravnava krajine kot dinamične, povezane sisteme človeka in okolja, kar ponuja dragocene vpoglede v dolgoročne družbene in okoljske spremembe.

Projekt preučuje materiale – od naravnih virov do kulturnih predmetov – kot nosilcev družbenega, kulturnega in tehnološkega pomena ter sledove njihove uporabe, vrednotenja in preobrazbe skozi čas. Človeška telesa obravnava tako kot biološke entitete v ekosistemih kot tudi kulturne konstrukte, ki odražajo odpornost in prilagodljivost.

Popolna inovacija projekta po svoji obliki in namembnosti je razvoj digitalnega dvojčka – naprednega virtualnega modela, ki združuje podatkovne baze, računalniške simulacije in vizualizacije. Takšna infrastruktura podpira testiranje hipotez, načrtovanje scenarijev in sprejemanje odločitev za trajnostno upravljanje kulturne dediščine in prostorsko načrtovanje, kar raziskovalne rezultate naredi praktične in uporabne.

Končni cilj projekta je postaviti Univerzo v Ljubljani kot globalno središče interdisciplinarnih raziskav dediščine, spodbujati sodelovanje med vedami ter promovirati trajnostni turizem in izobraževanje. S povezovanjem znanosti in družbe projekt MATRES prispeva k oblikovanju odpornih skupnosti, ki so sposobne soočanja z zapletenimi okoljskimi in družbenimi izzivi sedanjosti in prihodnosti.

Projekt MATRES raziskuje odpornost materialnega sveta – torej, kako so človeške družbe skozi zgodovino delovale z njim in se nanj prilagajale kot odziv na naravne in družbene izzive. Pri tem se opira na širok spekter raziskovalnih tradicij in metod za obravnavo perečih vprašanj sodobne družbe z vidika dolgega trajanja:

1. Okolje, krajine in najdišča: To področje zajema nadgradnjo obstoječih okoljskih podatkov za holocensko obdobje in njihovo primerjavo z arheološkimi ter zgodovinskimi viri. Predstavlja ključno izhodišče za osvetlitev dinamike podnebja, okoljskih sprememb ter družbenega in kulturnega razvoja na lokalni, regionalni in širši, nadregionalni ravni. Krajina je obenem obravnavana kot transdisciplinarni koncept, ki omogoča preučevanje družb in okolja kot enotnega sistema ter predstavlja odličen vir in okvir za razumevanje dolgoročnih sprememb v odnosih med ljudmi in njihovim okoljem. Proučevanje krajin z vsemi vanje vključenimi najdišči, skozi prizmo odpornosti, je relevantno zaradi širokega spektra družbenih in okoljskih izzivov, ki jih ponujajo.

2. Materiali: Celoten materialni svet sestavljajo materiali, ki so glede na svoje lastnosti vključeni v družbeno življenje in tako postanejo del materialne kulture, bodisi vpeti v krajine bodisi vgrajeni v človeška telesa. Preučevanje materialov nam omogoča razumevanje njihovih družbenih in kulturnih pomenov ter sledenje tehnološkim spremembam skozi celotno človeško zgodovino.

3. Telesa: Ljudje so biološka bitja, vključena v ekosisteme prek prehranskih verig, hkrati pa delujejo kot temeljna družbena orodja, gradniki družbe in kulturni konstrukti. Biološki podatki o človeku ponujajo oprijemljivo, znanstveno podprto in globoko časovno perspektivo različnih interakcij med ljudmi in okoljem ter oblik človeške odpornosti in prilagodljivosti.

4. Digitalni dvojček: Odprta povezovalna platforma za zbirke podatkov, računske modele in vizualizacije kulturne dediščine. Omogoča analize, preverjanje hipotez in raziskovanje scenarijev ter iskanje in razvoj trajnostnih in odpornih rešitev za okoljske in družbene izzive. Z modeliranjem odzivov nudi podlago za informiranje prihodnjih odločitev strokovnjakov in drugih odločevalcev pri sodobnem upravljanju kulturne dediščine ter prostorskem načrtovanju na splošno.

Izr. prof. dr. Matija Črešnar je zaposlen na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer vodi Katedro za arheologijo kovinskih dob, Center za interdisciplinarne raziskave v arheologiji (CIRA) ter Programsko raziskovalno skupino Arheologija (ARIS). Med letoma 2009 in 2023 je bil (delno) zaposlen na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), predvsem zaradi sodelovanja pri (med)narodnih projektih s področja dediščine.
Opravil je več dolgoročnih raziskovalnih gostovanj, med drugim v Bradfordu, Münchnu (LMU), Bruslju (VUB) in Benetkah (CaʹFoscari). Je izvoljeni dopisni član Nemškega arheološkega inštituta (DAI) in aktiven član Evropskega združenja arheologov (EAA), kjer je član Nominacijskega odbora.
Do konca leta 2024 je pridobil več kot 2,5 milijona evrov projektnih sredstev v različnih shemah (npr. HERA, FWO-ARIS, FWO-NKFIH, ARIS, INTERREG). Njegove raziskave in publikacije segajo od krajinske arheologije do znanstvenih analiz arheoloških najdb. V bibliografskem registru Slovenije ima več kot 500 enot, zabeleženih 950 citatov in h-indeks 15 (Google Scholar).
Kuriral je več poljudnoznanstvenih razstav in publikacij ter je soustanovitelj certificirane Kulturne poti Sveta Evrope: Poti železne dobe na območju Podonavja.
Prejel je več nagrad in priznanj, med drugim nagrado ARIS »Odlični v znanosti« (2019), nagradi Slovenskega arheološkega društva (2014 in 2021) ter Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva (2022).

Prof. dr. Matija Strlič je redni profesor za analitsko kemijo na Univerzi v Ljubljani in častni profesor za dediščinsko znanost na University College London, kjer je bil aktiven med letoma 2007 in 2019. Njegovi glavni raziskovalni interesi zajemajo modeliranje materialov kulturne dediščine, okolij, vrednot in odločanja. Objavil je več kot 190 recenziranih znanstvenih člankov (h-indeks 39; uvrščen med 2 % najboljših raziskovalcev po Stanford/Elsevier lestvici) ter je član uredniških odborov revij Heritage Science, Polymer Degradation and Stability in Studies in Conservation. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, častni član Kraljevega kemijskega društva (Royal Society of Chemistry), član Mednarodnega inštituta za konservatorstvo (IIC) ter namestnik predsednika Znanstvenega svetovalnega odbora ECCCH. Njegov raziskovalni opus vključuje več kot 60 nacionalnih (Slovenija in Združeno kraljestvo) in mednarodnih (EU in bilateralnih) projektov s skupno vrednostjo več kot 75 milijonov evrov za področje dediščinske znanosti. Leta 2003 je prejel Zoisovo priznanje za dosežke v kemiji, leta 2015 pa naziv Ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegov celoten življenjepis in bibliografija sta dostopna na povezavi.

Prof. dr. Miha Humar je doktoriral na Univerzi v Ljubljani in prejel Jesenkovo nagrado za najboljšo doktorsko disertacijo. Svojo pedagoško pot je začel s predavanji o lesnih škodljivcih in zaščiti lesa, nato postal izredni profesor, leta 2015 pa redni profesor za patologijo in zaščito lesa.
Med letoma 2010 in 2022 je opravljal pomembne vodstvene funkcije: bil je vodja Oddelka za lesarstvo, prodekan (2014–2020) in dekan (2016–2018) ene največjih tehničnih fakultet v Sloveniji. Skupno je mentoriral več kot 200 dodiplomskih in šest doktorskih študentov.
Njegovo raziskovalno delo zajema razvoj klasičnih in nebiocidnih metod zaščite lesa, preučevanje razgradnje lesa in njegove trajnosti v zunanjih pogojih, s posebnim poudarkom na znanosti o dediščini ter obsežnih terenskih preizkusih v sodelovanju z industrijo.
Mednarodno je so-ustanovil in 14 let skupaj s prof. dr. Hojko Kraigher vodil srečanja »Forest and Wood« ter leta 2022 organiziral svetovno konferenco IRG/WP na Bledu. Je član več uredniških odborov (npr. International Biodeterioration & Biodegradation, Forests, SN Applied Sciences) in različnih znanstvenih odborov. Je avtor več kot 240 znanstvenih publikacij, nosilec dveh patentov ter koordinator več projektov ARIS, CRP in H2020, vključno z GROWTH in ONEforest. Od leta 2023 je izredni član SAZU.

Izr. prof. dr. Nastja Rogan Šmuc je zaposlena na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete UL, kjer predava vsebine s področja okoljske mineralogije, okoljske geologije in analize materialov. Njeno raziskovalno delo zajema različne znanstvene discipline, vključno z (1) mineraloškimi, geokemičnimi, izotopskimi in okoljskimi raziskavami kamnin in sedimentov (rečnih, jezerskih in morskih okolij), (2) raziskavami njihovega izvora ter (3) arheometričnimi analizami arheoloških in drugih dediščinskih materialov.
Aktivno sodeluje v interdisciplinarnih raziskavah s področja dediščinske znanosti, kjer se osredotoča na analize sedimentov, tal, arheološke keramike in kovin. Deluje po vsem svetu, tako na terenu kot v laboratoriju, pri čemer z uporabo naprednih metod analizira geološke in arheološke materiale od makro- do nanorazsežnosti.
Leta 2018 je prejela nagrado ARIS »Odlični v znanosti«, leta 2020 pa projekt ERC Complementary Scheme (ARIS). Trenutno vodi delovno skupino Geoenvironment v okviru raziskovalnega in infrastrukturnega programa Geoenvironment and Geomaterials.

Objavljene publikacije, tematsko povezane s projektom MATRES, katerih avtorji so člani projektne skupine (več drugih je v tisku ali pripravi)

GRUŠKOVNJAK, Luka, PRIJATELJ, Agni, VOJAKOVIĆ, Petra, BURJA, Jaka, ŠETINA, Barbara, BRAJKOVIČ, Rok, TOŠKAN, Borut, TOLAR, Tjaša, GRČMAN, Helena and ČREŠNAR, Matija, 2024, Macro to micro stratigraphic and artefactual evidence from an Early Iron Age smithy at the Pungrt hillfort (Central Slovenia): the dataset. 
Zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov, 2024:
 https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=164943

GRUŠKOVNJAK, Luka, TOLAR, Tjaša, PRIJATELJ, Agni, ŠETINA, Barbara, VOJAKOVIĆ, Petra, GRČMAN, Helena and ČREŠNAR, Matija, 2024, Carbonised plant remains and geochemical signals from an Early Iron Age smithy from Pungrt Hillfort: dataset. Zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov, 2024. 
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=167014 

GRUŠKOVNJAK, Luka, PRIJATELJ, Agni, VOJAKOVIĆ, Petra, BURJA, Jaka, ŠETINA, Barbara, BRAJKOVIČ, Rok, TOŠKAN, Borut, TOLAR, Tjaša, GRČMAN, Helena, ČREŠNAR, Matija, et al. From macro to micro approaches in settlement archaeology: a case study of an Early Iron Age smithy at the Pungrt hillfort (Central Slovenia). Documenta Praehistorica, 2025, 52, str. 2-35, ilustr. ISSN 1854-2492.
https://journals.uni-lj.si/DocumentaPraehistorica/article/view/20678/18094, Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL, dCOBISS, DOI: 10.4312/dp.52.5. [COBISS.SI-ID 229519363], [Odprti dostop, SNIP]

GRUŠKOVNJAK, Luka, PRIJATELJ, Agni, VOJAKOVIĆ, Petra, BURJA, Jaka, ŠETINA, Barbara, BRAJKOVIČ, Rok, TOŠKAN, Borut, TOLAR, Tjaša, GRČMAN, Helena, ČREŠNAR, Matija, et al. Macro to micro stratigraphic and artefactual evidence from an Early Iron Age smithy at the Pungrt hillfort (Central Slovenia). Journal of open archaeology data. 2025, vol. 13, str. 1-9, ilustr. ISSN 2049-1565. 
https://openarchaeologydata.metajnl.com/articles/145/files/67d2b9cd83e12.pdf, Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL, dCOBISS, DOI: 10.5334/joad.145. [COBISS.SI-ID 229597443], [Odprti dostop, SNIP, WoS]. 

GRUŠKOVNJAK, Luka, TOLAR, Tjaša, PRIJATELJ, Agni, ŠETINA BATIČ, Barbara, VOJAKOVIĆ, Petra, GRČMAN, Helena and ČREŠNAR, Matija, Tracing Invisible Hearths and Daily Routines Through Carbonized Plant Remains and Geochemical Signals in an Early Iron Age Smithy at Pungrt Hillfort, Slovenia. 
http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.5141009

ŠMIT, Žiga, and MILAVEC, Tina. 2025. "Analysis of Late Antique and Medieval Glass from Koper (Capodistria, SI): Insights into Glass Consumption and Production at the Turn of the First Millennium CE" Materials 18, no. 9: 2135.
https://www.mdpi.com/1996-1944/18/9/2135

RIJAVEC, Tjaša, BUJOK, Sonia, ANTROPOV, Sergii, NEWSOME, G. Asher, GRAU-BOVÉ, Josep, KRALJ CIGIĆ, Irena, KRUCZAŁA, Krzysztof, BRATASZ, Łukasz, STRLIČ, Matija, Heritage PVC objects: Understanding the diffusion-evaporation of plasticizers, Polymer Degradation and Stability, Volume 235, 2025, 111270, ISSN 0141-3910.
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0141391025001004

PAOLIN, Emma, BEMBIBRE, Cecilia, DI GIANVICENZO, Fabiana, TORRES-ELGUERA, Julio Cesar, DERAZ, Randa, KRAŠEVAC, Ida et al. (1753). Ancient Egyptian Mummified Bodies: Cross-Disciplinary Analysis of Their Smell. ACS Publications. Collection. Journal of the American Chemical Society 2025 147 (8), 6633-6643
https://pubs.acs.org/doi/10.1021/jacs.4c15769

NOVAK, Mario, GRAU-BOVÉ, Josep, RIJAVEC, Tjaša. et al. A quantitative study of acetic acid emissions from historical cellulose acetate at room conditions. npj Herit. Sci. 13, 22 (2025)
https://doi.org/10.1038/s40494-025-01551-y

KRAŠEVEC, Ida, KRAVOS, Aleksander, RETKO, Klara, KRALJ CIGIĆ, Irena, STRLIČ, Matija, MAHGOUB, Hend, Impact of accumulation of organic acids on the degradation of cellulose in historic paper, Carbohydrate Polymers, Volume 352, 2025, 123163, ISSN 0144-8617
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0144861724013894?via%3Dihub

SAAD, Marwa, BUCKI, Marek, BUJOK, Sonia, PAWCENIS, Dominika, RIJAVEC, Tjaša, GÓRECKI, Karol, BRATASZ, Łukasz, KRALJ CIGIĆ, Irena, STRLIČ, Matija, KRUCZAŁA, Krzysztof, The impact of heat and humidity on unplasticized poly(vinyl chloride), Polymer Degradation and Stability, Volume 238, 2025, 111334, ISSN 0141-3910, 
https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0141391025001648

V okviru projekta MATRES smo dosledno izvajali celovite in strateško usmerjene komunikacijske aktivnosti, s posebnim poudarkom na širjenju informacij o ključnih dogodkih, javnih predavanjih ter tekočih raziskovalnih rezultatih, primernih za širšo javnost. Osrednji cilj teh prizadevanj je bil vzpostavitev jasne in prepoznavne identitete projekta ob hkratni krepitvi znanstvene verodostojnosti in družbene relevantnosti.

Na začetku projekta je bila pripravljena podrobna komunikacijska strategija, na podlagi katere je nastalo več kot 50 vsebinsko prilagojenih besedil za različne komunikacijske kanale. Med temi so bila formalna vabila na predavanja, sporočila za javnost ter večpredstavnostne vsebine, posebej prilagojene družbenim omrežjem – od kratkih videoposnetkov in fotografij do infografik in zgodb.

Do sedaj je bilo v osrednjih nacionalnih medijih objavljenih pet obsežnih prispevkov:

Družbena omrežja so imela ključno vlogo pri približevanju projekta MATRES širši javnosti. Že od samega začetka smo se osredotočali na izpostavljanje gostujočih predavateljev, deljenje njihove strokovnosti in prikaz povezav njihovega dela s temami projekta. Z raznolikimi objavami – od videoposnetkov in fotografskih dnevnikov do podkastov – smo si prizadevali naše raziskave narediti dostopne in privlačne tako za splošno javnost kot za raziskovalce.

Ostanite obveščeni: prihajajoči dogodki in vabila

Redno objavljamo obvestila in vabila na predavanja, delavnice in posebne dogodke. Namen teh je ohranjanje obveščenosti in angažiranosti širše javnosti ter strokovne skupnosti, obenem pa povečanje prepoznavnosti in vpliva projekta.

Povzetki po dogodkih: deljenje znanja onkraj dogodka

Pripravljamo video povzetke in poudarke, da bistvo dogodkov približamo tudi tistim, ki se jih ne morejo udeležiti.

Video izpostavitve dogodkov

Pripravljamo kratke video povzetke, ki zajamejo bistvo predavanj, razprav in konferenc. Ti poudarki omogočajo enostaven vpogled v najnovejše ugotovitve in spoznanja tudi tistim, ki niso bili prisotni.

Oglejte si na Facebooku.

Strokovnjaki v kontekstu: relevantnost in prispevek

Naši videoposnetki ne ponujajo zgolj izpostavitev dogodkov, temveč tudi podrobnejše predstavitve gostujočih predavateljev in njihovega pomena za projekt MATRES. Vključujejo daljše odlomke iz njihovih predavanj, ozadje in ključne ugotovitve, s čimer pomagajo občinstvu razumeti, zakaj je njihova strokovnost pomembna za naše raziskovalne cilje in teme.
Oglejte si na Facebooku.

Vpogledi iz projektnih dogodkov

Redno delimo skrbno izbrane citate, ugotovitve in ključne poudarke projektnih dogodkov. Te objave povzemajo zahtevne razprave v dostopna sporočila ter javnosti in strokovni skupnosti ponujajo globlji vpogled v znanstveno vrednost raziskav in njihovo širšo družbeno relevantnost.
Preberite na Facebooku.

S terena

Terensko delo in z njim povezane raziskovalne aktivnosti so redno dokumentirane in predstavljene javnosti. Te objave ponujajo vpogled v znanstveni proces, izpostavljajo ključne ugotovitve ter prikazujejo, kako se arheološke metode uporabljajo v dejanskih raziskovalnih okoliščinah.

  • Kratek video, ki zajema ključne trenutke tekočih terenskih raziskav: Video izpostavitev – Facebook.

  • Podkast epizoda, ki raziskuje, kako sodobna arheološka znanost z naprednimi tehnikami razkriva starodavne življenjske sloge, prehrano in mobilnost v bronasti in železni dobi: Poslušajte odličen podkast – Facebook.

  • Občasno delimo vizualna in narativna poročila s terena, ki ponujajo vpogled v arheološke aktivnosti, dinamiko raziskovalne ekipe ter razvoj raziskav. Ti prispevki omogočajo pogled v zakulisje terenskega dela, izpostavljajo ključna odkritja ter približajo vsakdanjo realnost arheoloških raziskav javnosti: Terenski dnevnik – marec – Facebook.

 Podpora študentom

Zavezani smo spodbujanju vključenosti študentov in predstavitvi njihovega dela. Zato smo aktivno promovirali raziskave, ki so jih vodili študenti in jih predstavili na naši prvi študentski konferenci, s čimer smo mladim raziskovalcem omogočili da svoje ugotovitve deliti s širšo javnostjo ter jim takopomagali pridobiti prepoznavnost.

Oglejte si napoved na Facebooku.

Oglejte si povzetek dogodka na Facebooku.

Oglejte si video posnetek na Facebooku. 

Mednarodne delavnice

Predstavniki projekta so dejavno sodelovali tudi na Mednarodni delavnici o politiki in upravljanju kulturne dediščine v jugovzhodni Evropi in Sredozemlju, ki je potekala pod okriljem UNESCO. To sodelovanje je pomembno okrepilo mednarodni profil projekta MATRES ter njegovo usklajenost z globalnimi pobudami na področju kulturne dediščine in izmenjave znanja.

Oglejte si povzetek dogodka na Facebooku.

Group 6Created with Sketch.