Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
MIGRAtHING
Materialnost na balkanski migrantski poti (MIGRAtHING)
Naslov projekta: Materialnost na balkanski migrantski poti (MIGRAtHING)
Članica UL, ki izvaja projekt: UL Filozofska fakulteta
Šifra projekta: J6-70237
Obdobje trajanja projekta: 1. 3. 2026–1. 3. 2029
Letni obseg projekta: 1,89 FTE
Vodja projekta: dr. Jernej Mlekuž (ZRC SAZU), dr. Veronika Zavratnik (UL FF)
Veda in področje: Humanistika / Etnologija
Sodelujoče raziskovalne organizacije:ZRC SAZU, UL FF, UL FDV
|
Projekt MIGRAtHING raziskuje vlogo predmetov, materialov in nečloveških akterjev v migracijskih procesih, s poudarkom na balkanski migracijski poti. Njegov glavni cilj je razviti nov, na stvari usmerjen pristop k preučevanju migracij, ki vključuje oblikovanje teoretskega modela, razvoj metodološkega orodja za raziskovanje migracij skozi materialno kulturo ter oblikovanje nove definicije migracij, ki upošteva prepletenost ljudi in stvari. Pričakovani rezultati projekta so razvoj inovativnega raziskovalnega modela, odprtodostopen metodološki priročnik ter nova konceptualna opredelitev migracij. Projekt bo pomembno prispeval k razvoju migracijskih študij in širše družboslovno-humanistične znanosti, saj uvaja perspektivo, ki presega osredotočenost zgolj na človeka in vključuje tudi vlogo materialnosti v družbenih procesih. |
|
Projekt MIGRAtHING je razdeljen na tri medsebojno povezane faze (delovne sklope): 1. faza: Razvoj stvarno usmerjenega modela migracijskih študij. V tej fazi bo projekt izvedel obsežno terensko raziskavo na balkanski migracijski poti. Raziskava bo osredotočena na analizo predmetov, materialnih okolij in infrastrukture, ki spremljajo migracijske procese (npr. osebni predmeti migrantov, kampi, meje, nadzorne tehnologije). Z uporabo kvalitativnih in inovativnih metod (intervjuji, opazovanje, analiza materialnih sledi) bo vzpostavljen empirični temelj za nov raziskovalni model. 2. faza: Razvoj metodološkega orodja za raziskovanje migracij skozi stvari. Druga faza je namenjena metodološki refleksiji in razvoju. Na podlagi empiričnih spoznanj iz prve faze bodo analizirane in nadgrajene obstoječe raziskovalne metode ter razvite nove pristope za preučevanje migracij skozi materialno kulturo. Rezultat te faze bo odprtodostopen metodološki priročnik, namenjen raziskovalcem v družboslovju in humanistiki. 3. faza: Oblikovanje stvarno usmerjene definicije migracij. V zaključni fazi bo projekt razvil teoretsko sintezo ugotovitev ter oblikoval novo definicijo migracij, ki vključuje vlogo predmetov in nečloveških akterjev. Ta konceptualni okvir bo prispeval k preoblikovanju obstoječih razumevanj migracij ter odprl nove raziskovalne in aplikativne možnosti. |
Projekt predvideva sistematično in odgovorno ravnanje z raziskovalnimi podatki v vseh fazah raziskave. Zbiranje podatkov bo vključevalo intervjuje, terenske zapise, vizualno gradivo ter druge oblike dokumentacije, povezane z materialnimi vidiki migracij. Posebna pozornost bo namenjena varovanju občutljivih podatkov, saj raziskava vključuje ranljive skupine. Zagotovljena bo anonimnost sodelujočih ter zaščita njihove identitete, pri čemer bodo osebni podatki ustrezno anonimizirani in varno shranjeni. Dostop do podatkov bo omejen na raziskovalno skupino, njihova uporaba pa bo skladna z etičnimi standardi in veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Pri objavi rezultatov bodo uporabljeni le podatki, ki ne omogočajo identifikacije posameznikov ali lokacij, kadar bi to lahko ogrozilo varnost udeležencev. Izbrani raziskovalni izidi, ki ne vsebujejo občutljivih informacij, bodo dostopni širši javnosti v skladu z načeli odprte znanosti.
Projekt vključuje komunikacijski in diseminacijski načrt, ki združuje znanstveno, strokovno in širšo javno komunikacijo. V začetni fazi bo vzpostavljena projektna spletna stran ter profili na družbenih omrežjih, ki bodo namenjeni predstavitvi projekta, sprotnemu obveščanju o poteku raziskave ter vključevanju javnosti v zbiranje gradiva (npr. spominov, fotografij in drugih relevantnih vsebin). Znanstvena diseminacija bo potekala preko objav v mednarodnih recenziranih revijah, predstavitev na konferencah ter organizacije seminarjev in delavnic, ki bodo omogočale izmenjavo znanja in sprotno refleksijo rezultatov. Pomemben vidik komunikacije predstavlja tudi razvoj odprtodostopnega metodološkega priročnika, ki bo namenjen širši raziskovalni skupnosti. S kombinacijo teh aktivnosti projekt zagotavlja vidnost rezultatov, vključevanje različnih javnosti ter dolgoročni znanstveni in družbeni vpliv.
Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
