Kako preživeti podnebne in družbene krize? Odgovore išče mednarodni interdisciplinarni projekt MATRES

V Narodnem muzeju Slovenije so v sredo, 11. februarja, z uvodnim srečanjem predstavili mednarodni interdisciplinarni projekt MATRES (Materialna odpornost v časih okoljskih in družbenih sprememb), ki postavlja nove mejnike v raziskovanju stičišča naše preteklosti in prihodnosti. Projekt obravnava eno najpomembnejših vprašanj sodobnega časa: kako so se človeške družbe skozi (pra)zgodovino spopadale z okoljskimi in družbenimi spremembami in kako lahko ta spoznanja uporabimo danes in predvsem za jutri.

Vizijo tega obsežnega sodelovanja, ki združuje 17 partnerjev iz Slovenije in tujine ter povezuje humanistične, družboslovne in naravoslovne znanosti, je povzel vodja projekta, dr. Matija Črešnar, izredni profesor na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani:

"Danes se soočamo s številnimi izzivi, na eni strani so to okoljske spremembe, klimatske spremembe, na drugi strani pa tudi družbene spremembe, pa ne govorim samo recimo o vojnah, migracijah, ampak tudi drugih spremembah v družbi in eno in z drugim je seveda močno povezano. Arheologija, zgodovina in ostale vede, ki se ukvarjajo s preteklostjo, imajo seveda neskončen rezervoar podatkov, kako so se družbe odzivale na takšne in podobne izzive. Ravno s tem, da bomo z naravoslovnimi ter humanističnimi metodami in tehnikami pristopali k tem vprašanjem in jih podrobno raziskovali, bomo pridobili še več podatkov, s katerimi bomo lahko ustrezno informirali javnost o tem, kako se je človek v preteklosti soočal z izzivi, ki smo jih deležni danes."

Da bi podatke iz preteklosti lahko uporabili za prihodnost, projekt v središče postavlja tudi koncept odpornosti. Izr. prof. dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik pojasnjuje, da odpornost ni le teoretičen pojem, temveč ključ do razumevanja preživetja skupnosti:

"Odpornost je v osnovi koncept, ki govori o tem, kako se sistemi odzivajo na motnje, kako te motnje preoblikujejo sisteme in kako ti preživijo ali ne. To se sliši kot strašno abstrakten koncept, nas pa zanima bolj konkretno, kako se ta odpornost vidi skozi življenje skupnosti, ljudi in krajin. Odpornosti ne opazimo v vsakdanjem življenju, dokler se kaj ne zgodi. Postane pomembna, ko pridejo poplava, potres ali epidemija; takrat se vprašamo, kako smo se odzvali. Primer, ki ga med drugim raziskujemo, je trg Gutenwerd ob Krki, ki je uspešno živel v ritmu poplav in bil nanje odporen, potem pa so prišli turški vpadi in ga požgali."

Usoda Gutenwerda služi kot pomembna študija primera, kjer raziskovalci s pomočjo sodobnih arheoloških raziskav iščejo odgovore na vprašanja o propadu naselij. Izr. prof. dr. Katarina Katja Predovnik pri tem izpostavlja:

"Gutenwerd je izjemno arheološko najdišče, eno redkih urbanih srednjeveških naselij pri nas, ki je popolnoma propadlo. Mi zdaj poskušamo s sodobnimi arheološkimi pristopi in v sodelovanju z geologi raziskati predvsem odnos naselja do reke Krke in naravnega okolja nasploh. Zanima nas, v kolikšni meri so morda spremenjene naravne razmere prispevale k dokončnemu propadu naselja. Zaenkrat se kaže, da je imelo naselje zelo urejen ustroj in da se opustitev morda ni zgodila popolnoma in čez noč takoj po turškem napadu, ampak da je vendarle prišlo do nekega restrukturiranja in postopnega krčenja naselja, ki je trajalo daljši čas."

V projektu razvijajo inovativne digitalne rešitve, vključno z večnivojskim digitalnim dvojčkom, ki bo služil za boljše razumevanje in predvidevanje tveganj, ki ogrožajo naš materialni svet, predvsem v smislu naše kulturne dediščine. 

Projekt med drugim pod drobnogled jemlje tudi najbolj neposreden materialni dokaz preteklosti – človeška telesa. Doc. dr. Tamara Leskovar poudarja pomen bioarheoloških raziskav:

"Moj del v projektu je raziskovanje človeških posmrtnih ostankov, ker izjemen vir podatkov o preteklih skupnostih. Zanima nas predvsem, kako so se ljudje na različnih lokacijah prilagajali na raznorazne okoljske in družbene spremembe. Že pri preteklih projektih smo ugotovili, da lahko opažamo spremembe v prehrani, pri načinu dojenja, zaznali smo tudi prisotnost smrtonosnih in nalezljivih bakterij. Zdaj želimo ugotoviti, kako so se stvari skozi čas spreminjale, kako so se ljudje odzivali na določene krize (na primer klimatske spremembe ali epidemije), na kakšen način so preživeli in kaj so spremenili, da so lahko preživeli."

"Ponosni smo tudi, da smo v okviru projekta uspeli povezati 17 partnerjev iz Slovenije in tujine. Ta projekt je tudi zaveza vseh nas, da bomo z raziskavami doprinesli k naši kulturni dediščini in da bomo javnosti rezultate predstavljali na največ možnih različnih načinov, saj si javnost zasluži imeti delež pri tem projektu," izpostavlja vodja projekta izr. prof. dr. Matija Črešnar.

Univerza v Ljubljani je izbrala štiri mednarodne in interdisciplinarne raziskovalne projekte, med katerimi je tudi MATRES, ki bodo v prihodnjih petih letih prejeli skupno več kot deset milijonov evrov financiranja. 

MATRES povezuje štiri fakultete Univerze v Ljubljani – Filozofsko fakulteto, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniško fakulteto in Naravoslovnotehniško fakulteto – ter številne ugledne zunanje partnerje, kot so med drugim ZRC SAZU, Narodni muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Inštitut Max Planck in Vrije Universiteit v Bruslju.