Paradoks ponavljanja: k novi ontologiji / The paradox of repetiton: towards a new ontology

Ta filozofski temeljni projekt obravnava vprašanje ponavljanja in vznika novega na področju ontologije, hkrati pa posega tudi v področja socialne filozofije, filozofije zgodovine, teorije psihoanalize in kritične teorije. Povezuje in sintetizira dosedanje ključne koncepte ponavljanja ter izhaja iz njihovih uvidov. Opira se na misel Kierkegaarda, Deleuza in Lacana ter na dediščino Hegla, Marxa in Freuda, pri čemer upošteva tudi druge avtorje 19. in 20. stoletja ter sodobno literaturo.

Skozi zgodovino filozofije je bil temeljni logični problem ponavljanja povezan z vprašanjem identitete: kako je mogoče, da se isto ponovi? Takšna operacija predpostavlja določen razcep znotraj same identitete — podvojitev v časovnem ali prostorskem smislu — kar je bilo pogosto razumljeno kot logično nemogoče. Vprašanje se je zato glasilo: kako je sploh mogoče pravo ponavljanje, torej natančna ponovitev istega? Nasprotni problem je problem novosti: kako lahko iz ponavljanja istega vznikne nekaj novega? Obe težavi sta pravzaprav dve plati istega problema. V klasični ontologiji se ti vprašanji navezujeta na razmerje med bitjo in ne-bitjo: ali sprememba spodkopava enotnost in identiteto biti ter s tem odpira vrzel ne-biti (ontološki dualizem), ali pa bit zajema vse svoje transformacije znotraj lastne samoidetične enotnosti (ontološki monizem)?

Naše izhodišče je prepoznati in analizirati težnjo, skupno večini teorij ponavljanja, ki jim onemogoča ustrezen odgovor tako na vprašanje ponavljanja istega kot na vprašanje spremembe in transformacije. Teorije ta problem praviloma obravnavajo z razcepom med ponavljanjem in produkcijo novega kot dvema ločenima procesoma. Projekt ta razcep obravnava kot konceptualno slepo ulico in si prizadeva razviti alternativni filozofski pristop. Njegov cilj je oblikovati inovativno ontologijo ponavljanja, ki bi omogočila mišljenje novega kot imanentnega ponavljanju samega. V tem okviru projekt odpira naslednja vprašanja: katero načelo vzročnosti lahko utemelji takšno razumevanje; kako se to načelo manifestira v času in prostoru; ter kakšna je logika razmerja med zakonitostjo in kontingenco ter med univerzalnostjo in partikularnostjo.

Splošni cilj projekta je razviti inovativno ontologijo ponavljanja, torej podati temeljno filozofsko utemeljitev razmerja med mehanizmom ponavljanja ter vprašanjem biti in realnosti. Naša delovna hipoteza izhaja iz predpostavke, da notranji vzvod ponavljanja tvori specifična dinamika med bitjo in ne-bitjo (ničem), ki poganja posebno obliko kavzalnosti ter razmerje med zakonom in kontingenco. Ponavljanje želimo utemeljiti kot dinamično načelo, ki omogoča misliti razmerje med težnjo po identiteti na eni strani in emergenco novega na drugi. Na poti do tega cilja je treba razrešiti dva osrednja problema: (1) problem ontološke in epistemološke utemeljitve možnosti nastajanja novega iz ponavljanja istega. Ta problem zadeva klasično metafizično vprašanje identitete in neidentitete, vendar ga obravnavamo z nove, doslej neartikulirane perspektive (onkraj načela negacije in načela transgresije); (2) problem zasnove takšne ontološke in epistemološke sheme, ki omogoča misliti nastajanje novega ne onkraj, temveč znotraj samega načela reprezentacije. Naša osrednja hipoteza, ki jo želimo preveriti, je, da je sprememba mogoča le, če sprejmemo paradoksalno strukturo ponavljanja.

Za dosego splošnega cilja bomo sledili naslednjim specifičnim ciljem:

Cilj 1. Revidirati pojma spremembe in transformacije z namenom ponovne obravnave problema transgresije

Cilj 2. Raziskati paradoksno strukturo ponavljanja

Cilj 3. Analizirati dinamiko ponavljanja

Cilj 4. Preizkusiti pojem ponavljanja v okviru ontologije vrzeli

Cilj 5. Preoblikovati pojem zgodovinskega ponavljanja

Rezultat raziskave je natančno razdelana in utemeljena izvirna ontologija ponavljanja, ki bo z novimi konceptualnimi odgovorila na paradoks vznika novega znotraj ponovitve istega. S tem bo projekt pomembno prispeval k področju sodobne filozofske ontologije v polju kontinentalne filozofije, ter dodal nove uvide k področjem socialne filozofije, kritične teorije, filozofije zgodovine in teoretske psihoanalize.

Ta raziskava bo odgovorila na izziv našega sodobnega trenutka z nujno potrebnim temeljnim razmislekom o vprašanjih sprememb, preobrazbe in zgodovinskega ponavljanja, vključno z vprašanjem sodobnih inkarnacij kapitalizma.

Mesec 1: Uvod in vzpostavitev projekta
Projekt se začne z uvodnim srečanjem, na katerem vodja projekta predstavi delovni načrt, časovnico in ključne mejnike. Določijo se naloge članov raziskovalne skupine ter vzpostavijo osnovni načini vodenja, komunikacije in sodelovanja. V tem obdobju se vzpostavi tudi projektna spletna stran in komunikacijski kanali.

Meseci 1–6: Analiza in priprava raziskave
Raziskovalno delo v vseh delovnih sklopih se začne s poglobljenim študijem obstoječe literature in pregledom predhodnih raziskav članov skupine. Cilj je analiza ključnih konceptov, vprašanj in problemov ter oblikovanje skupnega raziskovalnega okvira.
Vzporedno potekajo redni mesečni seminarji za interno razpravo ter vodstvena srečanja za spremljanje napredka projekta.

Meseci 6–18: Razvoj raziskave in prvi rezultati
Raziskovalci identificirajo osrednje teoretske probleme in odprta vprašanja ter razvijajo lastne raziskovalne pristope in rešitve. Poteka preverjanje raziskovalnih tez in oblikovanje prvih rezultatov, ki se objavljajo v znanstvenih člankih.
V tem obdobju se začne tudi vključevanje gostujočih raziskovalcev, ki sodelujejo pri projektu, izvajajo predavanja in prispevajo k publikacijam. Diseminacija rezultatov se začne z objavami in javnimi predstavitvami.

Meseci 13–21: Priprava in izvedba mednarodne konference
V okviru projekta poteka organizacija osrednjega dogodka – mednarodne konference, ki vključuje tematske panele, vabljene predavatelje in odprti poziv za sodelovanje. Konferenco spremljajo tudi javni dogodki, kot so okrogle mize in delavnice.

Meseci 19–30: Preverjanje, sinteza in zaključevanje raziskave
Razvite teze in predlagane rešitve se dodatno preverjajo, nadgrajujejo in povezujejo znotraj posameznih delovnih sklopov in med njimi. Nastajajo znanstveni članki in poglavja za skupno monografijo, ki predstavljajo končne rezultate raziskave. Redni seminarji in srečanja še naprej zagotavljajo koordinacijo dela.

Meseci 24–36: Zaključevanje projekta in intenzivna diseminacija
V zadnjem letu se aktivnosti osredotočijo na pripravo ključnih rezultatov projekta: zaključna poročila, znanstvena monografija in uredniški zbornik. Okrepijo se dejavnosti diseminacije, vključno z objavami, javnimi dogodki, medijskimi nastopi in sodelovanjem z mednarodnimi partnerji. Pogostejša so tudi organizacijska srečanja, povezana z zaključnimi nalogami.

Meseci 1–36: Spremljevalne dejavnosti skozi celoten projekt
Skozi celotno obdobje projekta potekajo redni mesečni raziskovalni seminarji in vodstvena srečanja, ki omogočajo usklajevanje dela in spremljanje napredka. Projekt vključuje stalno komunikacijo z domačo in mednarodno javnostjo prek spletne strani, medijev in javnih dogodkov ter zagotavlja odprt dostop do rezultatov.

Dolar, Mladen. 

———. 2005. “Nothing Has Changed.” Filozofski Vestnik 26 (2): 147–60.

———. 2010. “One Splits into Two.” The Figure of Two-Das Magazin Des Instituts Für Theorie 31.

———. 2013a. “The Atom and the Void - from Democritus to Lacan.” Filozofski Vestnik 34 (2): 11–26.

———. 2013b. “Tyche, Clinamen, Den.” Continental Philosophy Review 46 (2): 223–39. 

———. 2014. “Remembrance and Repetition: Kierkegaard and Psychoanalysis.” In New Oikonomy of 

               Relationships, Ljubljana: KUD Apokalipsa.

———. 2017. “The Comic Mimesis”. Critical Inquiry. 43[2]: 570–589.

———. 2020. “Lifting the Veil”. South Atlantic Quarterly, 2020, 119[4]: 671–680.

———. 2023a. Den Schleier luften. Drei Aufsatze zur theoretischen Psychoanalyse. Berlin: Turia + Kant.

———. 2023b. Že spet, še vedno: kratka razprava o on-tologiji. [Yet Again, Still On: A Short Treatise on On-tology],   Ljubljana: DTP Analecta.  ———. 2025. Rumors. Cambridge; Hoboken: Polity Press.

Kolenc, Bara. 

———. 2014. Ponavljanje in uprizoritev: Kierkegaard, psihoanaliza, gledališče. [Repetition and 

               Enactment: Kierkegaard, Psychoanalysis, Theater] Ljubljana: DTP Analecta.

———. 2015. “Surova ponovitev: Deleuze in Freud.” [Brute Repetition: Deleuze and Freud] Problemi 53 (1/2).

———. 2016. “Štiri matrice ponavljanja.” [The Four Matrices of Repetition] Problemi 54 (9/10).

———. 2017. “The Paradoxes of the Limping Cause in Kierkegaard, Hegel and Lacan.” S: Journal of the 

               Circle for Lacanian Ideology Critique, no. 10/11.

———. 2020. “Is It Too Late?” Problemi International 58 (11-12).

———. 2024. “Hegel and Postmodernity: Towards In-Finitude.” Filozofija i društvo, 35/2.

———. 2026. Repetition and Subjectivity: Kierkegaard, Freud, Lacan. New York: SUNY  

Komel, Mirt. 

———. 2018a. Giljotina duha: Hegel in francoska revolucija. [Hegel and the       

             French Revolution] Ljubljana: DTP Analecta.

———. 2018b. “Repeating Twin Peaks”. In: Greene, Richard (ed.). Twin Peaks and Philosophy: That's 

      Damn Dine Philosophy! Chicago: Open Court.

Krečič, Jela. 

———. 2020. Zmote neprevaranih: od modernizma do Hollywooda. [Those in the Know Err: From 

             Modernism to Hollywood.] Ljubljana: DTP.

———. Krečič, Jela, Novak, Ivana (ed.). 2011. Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost. [Towards the 

       End: Contemporary TV Series and Seriality] Ljubljana: Slovenska kinoteka.

Kuhar, Lea. 

———. 2019. “Materialism of suffering and left-wing melancholia.” Filozofski Vestnik 40 (1). 

———. 2022. Materializem brez materije: Marxova teorija predmetov. [Materialism without Matter: Marx's 

             Theory of Objects.] Ljubljana: Založba Sophia. 

Moder, Gregor. 

———. 2013.“Held Out into the Nothingness of Being: Heidegger & the Grim Reaper.” Filozofski Vestnik 34/2. 

———. 2016. “Hegel, novoplatonizem in retorična ponovitev.” [Hegel, Neo-Platonism, and rhetorical 

               repetition] Problemi 54 (9/10).

———. 2017. Hegel and Spinoza. Substance and Negativity. Evanston, IL: Northwestern UP. 

———. 2021. “Thinking, Acting, and Acting by Thinking. Marx and Althusser.” In Vassilopoulu, P. and 

              Whisther, D. (eds.), Thought: a philosophical history. London: Routledge, 2021.

Simoniti, Jure. 

———. 2016.  The Untruth of Reality. The Unacknowledged Realism of Modern Philosophy. Lanham, 

              Boulder, New York and London: Lexington.

———. 2020.  “Hegel and the Opaque Core of History”. Problemi, 58 (11/12). 

———. 2023a. “De-Symbolization of the World and the Emergence of the Self: A Historically-Idealist Theory of the Subject”. In: Simoniti, J., and Kroupa, G. (ed.). Ideas and Idealism in Philosophy. Berlin, Boston: De Gruyter.

———. 2023b. “Zakaj ni bit nič raje kot nič?.” [Why Being and not Rather Nothing?] Problemi, 61(12).  

———. 2025. The Contingent Universality: A New Ontology. London: Bloomsbury Academic.