POTTERIA

Arheološka keramika, ena najpogostejših arheoloških najdb, nudi izjemno priložnost za raziskovanje tehnoloških, družbeno-ekonomskih in okoljskih vidikov preteklosti. Predlagani projekt POTTERIA se osredotoča na prostor zahodne Slovenije, na območje t. i. kaštelirske kulture v času bronaste in železne dobe. Kljub številnim raziskavam je ta prostor še vedno slabo poznano, zlasti s kronološkega vidika in vidika širših družbenih kontekstov. V projektu želimo preseči tradicionalno tipološko in kronološko analizo keramike ter uvesti sodobne metodološke pristope, ki vključujejo pristop keramične operacijske sekvence (t. i.chaîne opératoire), eksperimentalno arheologijo in naravoslovne analize. V projektu smo si zadali štiri cilje, ki se vežejo na izvor (surovine), tehnologijo izdelave, družbeno-ekonomske ter okoljske vidike. Analiza lokalnih virov gline in primesi bo omogočila razločevanje med lokalno izdelavo in uvoženimi izdelki, kar je ključno za razumevanje izmenjavein kulturnih povezav ter osnova za vse naravoslovne analize. Vzpostavljena bo baza podatkov o lokalnih glinah in surovinah za primesi, ki bo prostodostopna in z možnostjo dopolnjevanja, saj želimo v prihodnjih letih bazo nadgraditi za prostor celotne Slovenije. V projektu POTTERIA želimo podrobno preučiti lončarske prakse bronaste in železne dobe, vključno s pripravo lončarskih receptov, tehnikami oblikovanja, krašenja in žganja. Poudarek bo na prepoznavanju sprememb v lončarskih recepturah in uvajanju novih tehnik, kot je npr. lončarsko kolo. S pomočjo izvedenih arheoloških eksperimentov bomo preverjali in skušali bolje razumeti tehnološko znanje, prilagoditve in inovacije v obravnavanem času. Preučevanje lončarskih praks bo osvetlilo družbeno strukturo, kulturne identitete in interakcije med skupnostmi. Analiza oblik in funkcij keramičnih izdelkov bo usmerjena v razumevanje prehranskih navad in njihovo povezavo z družbenimi in okoljskimi spremembami. Zaradi nizkotemperaturnega žganja prazgodovinske keramike so v glini pogosto ohranjeni organski ostanki, zato bomo s sodobnimi analizami skušali identificirati predvsem rastlinske vrste ter posledično rekonstruirati prehrano in paleookolje na obravnavanem prostoru. 

Manca Vinazza. Vodja projekta in strokovnjakinja za arheološko keramiko bronaste in železne dobe. V študije tehnološke analize keramike vključuje področje keramične petrografije in eksperimentalne arheologije. 

Matija Črešnar. Strokovnjak za področje bronaste in železne dobe jugovzhodno alpskega in širšega srednjeevropskega prostora z izkušnjami vodenja nacionalnih in mednarodnih projektov. 

Petra Vojaković. Strokovnjakinja za terensko arheologijo ter bronasto in železno dobo, z izkušnjami pri raziskavah in interpretaciji protourbanih najdišč ter arheološkega gradiva.

Danica Mitrova. Strokovnjakinja za rimsko arheološko keramiko. Posveča se celotni keramični operacijski sekvenci, saj poleg tehnologije keramike obravnava tako tipologijo kot kronologijo in trgovino. 

Lidija Korat Bensa. Strokovnjakinja na področju uporabe naprednih tehnologij za karakterizacijo materialov, natančneje rentgenska računalniška mikrotomografija.

Nastja Rogan Šmuc. Strokovnjakinja na področju okoljske mineralogije in geokemije ter uporabe naprednih analitskih tehnik v geologiji in arheologiji.  

Matej Dolenec. Strokovnjak na področju mineralogije glin in morske geokemije ter napredne uporabe rentgenske difrakcije v geologiji in arheologiji.

Aleš Šoster. Strokovnjak na področju nastanka rudišč in rudne mineralogije ter napredne uporabe elektronske mikroskopije v geologiji in arheologiji.

Elena Leghissa. Strokovnjakinja za področje bakrene in bronaste dobe jugovzhodnoalpskega in jadranskega prostora. Ukvarja se z arheometričnimi analizami prazgodovinske keramike ter vprašanji mobilnosti in izmenjave v prazgodovini. 

Miha Mihelič. Strokovnjak za področje historične analize prostora in analizo arheološkega potenciala. 

Gašper Rutar. Strokovnjak za daljinsko zaznavanje v arheologijo, geofizikalne raziskave, baze podatkov in področje geografskih informacijskih sistemov (GIS). 

Vinazza, Manca, in Petros Chatzimpaloglou. 2024. „Investigating the pottery firing techniques in western Slovenia during the Late Bronze and Early Iron Ages using FTIR and petrographic analysis“. Documenta Praehistorica, št. 51: 412–30. https://journals.uni-lj.si/DocumentaPraehistorica/article/view/18562/16462.

Vinazza, Manca, in Matej Dolenec. 2022. „Pottery firing in the Early Iron Age in western Slovenia“. Documenta Praehistorica, št. 49: 388–405. https://journals.uni-lj.si/DocumentaPraehistorica/article/view/11320/10680.

Vinazza, Manca. 2021. „Naselbinska keramika starejše železne dobe na Krasu = Settlement pottery from the Early Iron Age in Kras“. Arheološki vestnik, št. 72: 419–52. doi:10.3986/AV.72.14. 

Vojaković, Petra, Luka Gruškovnjak, Agni Prijatelj, Branko Mušič, Barbara Horn, in Matija Črešnar. 2024. „Early Iron Age urbanism in the south-eastern Alpine region: a case study of the Pungrt hillfort“. Documenta Praehistorica, št. 51: 490–519. https://journals.uni-lj.si/DocumentaPraehistorica/article/view/19297/16466.

Leghissa, Elena, Zsolt Kasztovszky, Veronika Szilágyi, Ildikó Harsányi, Angelo De Min, Francesco Princivalle, Emanuela Montagnari Kokelj, in Federico Bernardini. 2020. „Late-Copper-Age decorated bowls from the Trieste Karst (north-eastern Italy): what can typology, technology and non-destructive chemical analyses tell us on local vs. foreign production, exchange systems and human mobility patterns?“ Quaternary international, št. 539: 92–104. doi:10.1016/j.quaint.2020.02.008.