Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Center MORTALIS

Center za interdisciplinarne raziskave smrti, mrtvih, umiranja, žalovanja in posmrtnih praks

Center MORTALIS  

Center za interdisciplinarne raziskave smrti, mrtvih, umiranja, žalovanja in posmrtnih praks   
  

Vodja/Head  Red. Prof. Dr. Mirjam Mencej 
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo 
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 
mirjana.mencej@ff.uni-lj.si 
NAMESTNIK/DEPUTY  znan. sod. dr. Tina Ivnik 
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo 
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 
tina.ivnik@ff.uni-lj.si 
Naslov/Address 

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo 
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 

The Department of Ethnology and Cultural Anthropology 
Faculty of Arts, University of Ljubljana 
Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 

Center je bil ustanovljen v okviru ERC projekta Vloga mrtvih v življenjih posameznikov v sodobni družbi (DEAGENCY, št. 101095729) in je prvi tovrstni raziskovalni center v Sloveniji. V Sloveniji namreč ni univerzitetnega oddelka ali inštituta, ki bi se ukvarjal izključno z znanstvenimi raziskavami mrtvih, smrti, žalovanja, posmrtnih praks in sorodnih tem. Posamezne raziskovalke in raziskovalci, zlasti s področij etnologije / antropologije / folkloristike, sociologije, zgodovine, arheologije, psihologije in filozofije, sicer preučujejo teme, kot so smrt in umiranje kot socialni fenomen, pogrebne in posmrtne prakse, žalovanje, vloga mrtvih v družbi ter mrtvi kot politični simboli itd. Vendar pa te raziskave potekajo v okviru različnih disciplin, med katerimi navadno ni dovolj medsebojne komunikacije in pretoka znanja. Zlasti raziskave žalovanja pa v tem delu sveta tudi precej zaostajajo za raziskavami, ki jih izvajajo v ZDA, Veliki Britaniji in Skandinaviji.  

V Centru nas vodi želja po okrepitvi raziskovanja na vseh navedenih področjih, predvsem pa po spodbujanju interdisciplinarnega sodelovanja med raziskovalkami različnih disciplin. Verjamemo, da bi z boljšim medsebojnim sodelovanjem in poznavanjem dela drug drugega lahko dosegali boljše rezultate in premike v znanstveni misli na področju smrti, mrtvih, umiranja, žalovanja, posmrtnih praks in sorodnih tem. Naša želja je, da bi Center postal središče za tovrstne raziskave v Sloveniji in tudi širše v regiji. Obenem si želimo povezovati tako raziskovalke kot tudi strokovnjakinje (npr. sodelavke Hospica, strokovnjakinje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, gerontologinje, dule, ki spremljajo umirajoče, itd.), ki se pri svojem delu na različne načine srečujejo s tovrstnimi temami, in tako omogočati interdisciplinarni prenos znanja in izkušenj.   

Delovanje Centra je namenjeno širjenju in povezovanju znanj različnih disciplin z organizacijo znanstvenih in strokovnih konferenc, javnih predavanj, okroglih miz, delavnic, seminarjev, pogovorov, bralnih krožkov, razstav in drugih dogodkov, s prijavljanjem projektov in izdajo znanstvenih in strokovnih publikacij, razstav ter video produkcij z zgoraj navedenih področij.   

Delovna skupina Prehod-Passage združuje osebe, ki imajo na poklicni ali osebni ravni stik s smrtmi na meji oziroma svojci pogrešanih oseb. 

Od leta 2015 vodimo seznam umrlih in pogrešanih migrantov na slovenskih mejah in ozemlju, hranimo pa tudi dokaze o nekaterih prejšnjih primerih. Za dostop do seznama nas kontaktirajte (ursula.cebronlipovec@ff.uni-lj.si ali uros@ostro.si; prehod.passage@gmail.com)

 Člani delovne skupine: 

  •  Uršula Lipovec Čebron, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • Gregor Haring, Inštitut za sodno medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • Tit Starc, Infokolpa
  • Kristina Božič, novinarka, ki sodeluje z Amnesty International Slovenia
  • Nada Šimunić, aktivistka iz Vukovcev ob Kolpi
  • Samo Kavčič, Komunala Črnomelj
  • Zoran Špec, Komunala Črnomelj
  • Uroš Škerl Kramberger, Oštro Slovenija
  • Faila Pašić, medkulturni dialog MAMD 

 Pridruženi člani: 

  • Maja Murn, Rdeči križ Slovenije
  • Barbara Vodopivec, Ambasada Rog
  • Taja Premk, Amnesty International Slovenia
  • Ognjen Radivojević, Slovenska filantropija
  • Romana Zidar, UNHCR v Sloveniji
  • Urša Regvar, PIC
  • Tomaž Furlan, ALUO Univerza v Ljubljani 

 Delovna skupina sodeluje z: 

 Ozadje: 

Smrti na meji in izginotja ilegaliziranih migrantov so posledica sistemskega, režimskega nasilja. Število neoznačenih grobov in neidentificiranih umrlih migrantov se povečuje, vse več pa je tudi družin z vsega sveta, ki neuspešno iščejo pogrešane svojce.  

 Pomanjkanje sistemskih pristopov k identifikaciji in hrambi dokazov na nacionalni in mednarodni ravni svojcem otežuje iskanje, jim odreka informacije o lokaciji njihovih grobov, obenem pa umrlim odreka pravico do pokopa v označenih grobovih. Do teh kršitev prihaja  kljub določbam mednarodnega prava, ki ščitijo pravice umrlih in pogrešanih migrantov ter njihovih svojcev. 

 Cilji:  

Skupina se zavzema za spremembe na nadnacionalni, nacionalni in na lokalni ravni: 

  •  Vzpostavitev enotne identifikacije in spremljanja posameznih primerov smrti na mejah na državni ravni, poenotenje institucionalnih pristopov ter vzpostavitev učinkovitega, sledljivega komuniciranja med državnimi organi ter lokalnimi institucijami. S poenotenjem postopkov in uniformnim označevanjem bi med drugim olajšali možnosti za identifikacijo in repatriacijo anonimnih umrlih.
  • Vse umrle migrante v Sloveniji bi morali obducirati na enem mestu po enotnem protokolu, obenem pa bi bilo treba vsakemu umrlemu oziroma pokopanemu na nacionalni ravni dodeliti identifikacijsko oznako, da bi pristojni organi oziroma institucije na enovit način dostopali do podatkov ter da bi bila v daljši prihodnosti družinam omogočeni identifikacija in repatriacija.
  • Predlagamo odpravo okostenelih birokratskih postopkov pri identifikaciji s pomočjo DNK. V povezavi s tem bi morali biti pokopi vselej izvedeni v krsti, ne s sežigom. Zabeleženi bi morali biti tako lokacija groba kot mikrolokacija v grobu.
  • Občine bi bilo treba razbremeniti stroškov in zagotoviti, da finančna sredstva za posmrtne postopke prevzame država.
  • Vzpostaviti je treba učinkovitejši sistem iskanja svojcev, sistematičnega zbiranja ter primerjave podatkov o najdenih telesih in pogrešanih osebah, kar Sloveniji narekujejo tudi mednarodni dokumenti.
  • Navsezadnje se zavzemamo za ukinitev represivnih obmejnih režimov in spremembo migracijskih politik, da migranti in migrantke ne bi bili več prisiljeni izbirati nevarnih poti, na katerih umirajo. 
Logotip Centra Mortalis