Razvijanje mikro pristopa k veliki zgodbi: Geoarheološka primerjalna študija urbanizma na gradiščih Pungrt in Stična, Slovenija

Raziskovanje železnodobnih gradišč - osrednjih krajev moči - je ključna tema arheoloških raziskav, ki se ukvarja z nastankom in značilnostmi najzgodnejših evropskih mest ter procesi urbanizacije, centralizacije in celo zgodnjega tvorjenja držav. 

Nedavna izkopavanja so razkrila urbani značaj gradišč Pungrt in Stična (sliki 1 in 2). Vendar pa ne prinašajo podatkov o variabilnosti in časovnih spremembah celotnih naselbin, ki so potrebni za rekonstrukcijo njune notranje organizacije in biografije ter odkrivanje širšega spektra arheoloških urbanih atributov za boljše razumevanje njunega urbanega značaja. Zato so potrebni podatki o stratigrafiji na celotnem območju obeh naselbin, da bi lahko sledili različnim vrstam urbanih elementov in kronologiji njunega notranjega razvoja.

To zahteva obsežne raziskave, ki lahko zagotovijo podatke visoke ločljivosti. Tradicionalno bi to pomenilo obsežna izkopavanja, ki pa so v tem primeru niso izvedljiva (obsežne naložbe, visoka stopnja varstva kulturne dediščine) in s kulturnovarstvenega vidika tudi neetična. Zato je potrebna alternativna metodologija, ki omogoča obsežen zajem visokoločljivostnih podatkov.

Ta raziskovalni projekt obravnava omenjene probleme z izvedbo prve primerjalne geoarheološke študije dveh železnodobnih urbanih središč v Sloveniji in širši regiji ter ob tem razvija metodologijo za nadaljnje sistematične raziskave. Pri tem bo gradil na trdnih temeljih, ki jih predstavljajo, prvič, nedavna izkopavanja na gradiščih Pungrt in Stična, drugič, obsežne geofizikalne raziskave na obeh najdiščih, tretjič, sistematično mikrogeoarheološko vzorčenje izkopanih kontekstov na obeh najdiščih in četrtič, že pridobljena mikrogeoarheološka referenčna baza izkopanih depozitov na Pungrtu (sliki 1 in 2). Projekt ima torej velik potencial za doseganje pomembnih znanstvenih odkritij nadregionalnega pomena. 

Slika 1. A) Trenutni obseg geofizikalnega kartiranja Pungrta z meritvami z georadarjsko in magnetno metodo. B) in C) prikazujeta preliminarne rezultate, vključno z obrisi teras in stavb, podobnih tistim, ki so bile razkrite na izkopanem območju. D) Sestavljeni načrt izkopanega območja na Pungrtu.  E-J) Mikrofotografije izbranih tipov tlakov s Pungrta: E) grajen, z glino bogat tlak (PPL); F) glineno-apnen premaz tlaka (XPL); G) Sediment uporabe mineralnega premaza tlaka (PPL); H) tanek premaz tlaka iz rdeče gline (PPL); I) PPL in J) XPL posnetka hlevske skorje z zgornjim, močno fosfatiranim, in spodnjim, z organsko snovjo bogatim delom.

Slika 2. A) Sedanji obseg geofizikalnega kartiranja Stične z magnetnim in elektromagnetnim kartiranjem (Artwood, Harris 2015) z lokacijami izkopavanj v letih 1967-1974 in 2022. B-C) Zračna posnetka območja izkopavanj leta 2022. D-F) Fotografije, posnete med geoarheološkim vzorčenjem na najdišču: D) ekipa med vzorčenjem, E) presek (visok približno 3 m) z zapletenim stratigrafskim zaporedjem skozi eno od stavbnih parcel in F) detajl preseka s slike E z začrtanimi in označenimi mikromorfološkimi vzorci.

Namen predlaganega projekta je s primerjalno študijo gradišč Pungrt in Stična opredeliti in razumeti urbanizem železne dobe. Predpogoj so primarni kontekstualni podatki visoke ločljivosti, ki se začnejo na ravni najdišča. Zato je potrebna mikrogeoarheološka analiza (tj. radiokarbonsko datiranje, mikromorfologija, analiza mikro-odpada in fizikalno-kemijska analiza) depozitov iz izkopanih kontekstov. V primeru Pungrta takšna analiza že poteka (slika 1: E-J; glej projekt Protourbano gradišče Pungrt nad Igom: od 10 hektarov do 10 hektarov). Projekt se bo tako osredotočil na izkopane kontekste v Stični z analizo reprezentativnega izbora geoarheoloških vzorcev iz stavb in odprtih površin. Na ta način bo na obeh najdiščih vzpostavljena referenčna baza tipov depozitov z zanesljivimi interpretacijami v visoki ločljivosti.

Kompleksna paleta urbanih dejavnosti ter družbenih, gospodarskih in političnih interakcij, značilnih za urbana središča, ustvarja in vpliva na grajeno okolje, ki je v arheološkem zapisu ohranjeno predvsem v obliki depozitov. Zato so za urbana središča značilna velika variabilnost in spremembe, ki bi morale biti v središču primerjalnih študij. Nedavna izkopavanja na Pungrtu in v Stični omogočajo vpogled le v omejeno območje. Zato bomo za karakterizacijo obeh celotnih naselbin v projektu uporabili minimalno invazivno jedrno vrtanje, ki omogoča hiter zajem podatkov o stratigrafiji in zbiranje vzorcev depozitov za mikrogeoarheološko analizo. Na podlagi rezultatov geofizikalnega kartiranja bo vrtanje usmerjeno predvsem v notranjost stavb in odprta območja na celotnem najdišču. Depoziti bodo analizirani z enakimi mikrogeoarheološkimi metodami kot tisti iz izkopanih kontekstov, ki bodo predstavljali referenčno osnovo za primerjavo in interpretacijo podatkov iz jeder. Na ta način želi projekt slediti prostorskim in časovnim spremembam vrst depozitov in njihovih značilnosti na obeh najdiščih. S tem bo projekt odgovoril na vprašanja o tem, kako gosto sta bili pozidani, o prisotnosti ali odsotnosti sosesk, odprtih javnih prostorov, elitnih stavb, kmetijstva znotraj naselbin in zunanjih delov naselbin ter s tem o funkcionalnih in družbenih razlikah med različnimi deli naselbin.

Mikrogeoarheološke analize depozitov iz izkopanih kontekstov in jeder na Pungrtu in Stični bodo omogočile prvo primerjalno geoarheološko študijo dveh železnodobnih urbanih gradišč v Sloveniji. Prvi korak bo primerjava mikrogeoarheoloških rezultatov iz dobro dokumentiranih kontekstov, izkopanih na obeh najdiščih, z namenom iskanja razlik in podobnosti v gradbenih materialih, vzdrževalnih praksah, vsakodnevnih aktivnostih in poodložitvenih procesih. Podatke iz izkopavanj bomo nato primerjali s podatki iz jeder znotraj posameznega najdišča, da bi ugotovili variabilnost in spremembe na vsakem izmed njiju ter rekonstruirali njuno notranjo strukturo in poselitveno biografijo. Nazadnje bomo primerjali ugotovljene značilnosti in biografiji obeh najdišč, da bi opredelili procese in vzorce ter razlikovali med edinstvenimi in univerzalnimi značilnostmi tako znotraj njiju kot med njima. Sinhrona in diahrona primerjava s poudarkom na variabilnosti in spremembah nam bo na koncu pomagala bolje razumeti oba primera in omogočila prve posplošitve o urbanizmu železne dobe v Sloveniji, zlasti glede urbanega grajenega okolja ter njegovih družbenih in gospodarskih značilnosti.

Prva primerjalna geoarheološka študija dveh urbanih središč bo bistveno izboljšala naše poznavanje urbanizma železne dobe v Sloveniji in hkrati odprla številna nova vprašanja, ki bodo začrtala pot nadaljnjim raziskavam. Zato je končni cilj projekta preizkusiti in razviti minimalno invazivno metodologijo, ki bo lahko zagotovila visokoločljivostne podatke o depozitih znotraj celotnih naselbin. Razvoj takšne metodologije je ključnega pomena za nadaljnje sistematične raziskave železnodobnega urbanizma v Sloveniji in primerjalnih študij urbanizma nasploh.

Izdelava mikromorfoloških zbruskov z gradišča Stična poteka na Geološkem zavodu Slovenije.

Prva terenska kampanja jedrnega vrtanja na gradišču Pungrt se je začela 1. aprila in je trajala do 30. junija^, skupno pa smo na celotnem najdišču izvrtali 93 jedrnih vrtin.

18. 11. 2025 je slovensko vozlišče Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost – E-RIHS.si podelilo priznanje za odličnost v dediščinski znanosti znan. sod. dr. Luki Gruškovnjaku z Oddelka za arheologijo FF in Agni Prijatelj z Oddelka za agronomijo UL BF za njuno izjemno delo na področju razvoja geoarheoloških metod in raziskav. V slovensko arheologijo sta vpeljala sodoben geoarheološki pristop pri raziskavah arheoloških depozitov in njihove vsebine, ki vključuje med drugim mikromorfološke raziskave in raziskave mikro odpada. Te omogočajo prepoznavanje s prostim očesom neprepoznavnih sledi človekovih dejavnosti, ki so potekale na arheoloških najdiščih, ter geomorfoloških procesov, ki so prispevali k oblikovanju arheološkega zapisa. Vse to pomembno nadgrajuje naše razumevanje preteklosti in arheološke dediščine ter bo tudi v prihodnosti brez dvoma vplivalo tako na interpretativno moč arheoloških raziskav kot tudi na varstvo dediščine, kjer se že uvaja tudi praksa vzorčenja prsti kot del fizičnega arhiva najdišča.  

Podelitev je potekala v okviru 3. konference Slovenskega vozlišča Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost E-RIHS.eu v organizaciji Univerze na Primorskem v prostorih InnoRenew CoE v Izoli. 

Foto: Darya Herman