Rekontekstualizacija nacionalnega v epohi nacionalizma: Srečevanje množic z nacionalnostjo v habsburškoavstrijski obmejni pokrajini

Projekt preučuje prepletenost nacionalizma s širšimi množicami na večjezičnem območju med Jadranom in Vzhodnimi Alpami v času pozne habsburške monarhije; dobi, ko je nacionalizem vse bolj pridobival na pomenu tako v politiki kot tudi v vsakdanjiku. Nacionalnost razume kot doživeto izkušnjo, ki se prepleta z različnimi komplementarnimi oblikami pripadnosti (spol, razred, religija, krajevni/deželni patriotizem, politična usmeritev itd.), pristopa pa ji s situacijske perspektive in se sprašuje, kako so se ljudje srečevali z nacionalnostjo v različnih lokalnih in individualnih kontekstih.

Rok Stergar, vodja projekta, je profesor novejše in sodobne zgodovine na Univerzi v Ljubljani ter zgodovinar, ki se ukvarja z Habsburško monarhijo v dolgem 19. stoletju, prvo svetovno vojno in nacionalizmi. Je avtor in urednik štirih knjig in številnih člankov o nacionalizmih v Habsburški monarhiji, prvi svetovni vojni in postimperialni tranziciji. Je vodja raziskovalnega programa »Slovenska zgodovina« na Univerzi v Ljubljani in je v preteklosti uspešno vodil več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov.

Ana Cergol Paradiž je docentka na Univerzi v Ljubljani, kjer predava zgodovino 19. stoletja in historično antropologijo. Najbolj jo zanimajo socialna zgodovina medicine, študije zgodovinske travme, socialna zgodovina, zgodovina čustev, zgodovina otroštva in zgodovina spola. Sodelovala je pri več projektih o ženskih vprašanjih, med drugim pri projektu ERC Advanced EIRENE, in vodi projekt o materinstvu in reproduktivni politiki v 19. in 20. stoletju na Univerzi v Ljubljani. Objavila je dve monografiji v slovenščini ter številne članke, ki se osredotočajo na zgodovino spola.

Jernej Kosije izredni profesor na Univerzi v Ljubljani, pred tem pa je bil podoktorski raziskovalec na Inštitutu za politično zgodovino (Budimpešta), Univerzi na Dunaju in Univerzi v Gradcu; nedavno je objavljal v revijah Austrian History Yearbook, Contemporary European History in Südost-Forschungen. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na zgodovino slovenskega nacionalnega gibanja, postimperialne tranzicije ter zgodovino historiografije. V preteklosti je bil vodja temeljnega nacionalnega raziskovalnega projekta in programov izobraževanja s področja digitalne zgodovine.

Irena Selišnik je izredna profesorica na Univerzi v Ljubljani, avtorica številnih objav o zgodovini spola, socialni zgodovini in zgodovini nacionalizma v mednarodnih revijah in zbornikih. Bila je raziskovalka v okviru projekta ERC Advanced EIRENE ter vodja slovenskega dela projekta Erasmus+ StaR/UrbS: Urban Spaces: A European Cultural History between 1918 and 1939 (2020–2023) in projekta Europe for Citizens StaR: StadtRäume in Europa (2020–2023). Bila je tudi vodja projekta Digital History – Education for Micro Credentials (2024–2025) in je članica mreže CEEPUS Women Writers in History.

Jan Bernot je raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino in sodelavec pri raziskovalnem projektu FWF Language Diversity and Dynamic Interdependencies between Roman Catholic Church Dioceses and Dualist Austrian State Institutions na Univerzi v Innsbrucku. Njegovo raziskovanje se osredotoča na proces nacionalne diferenciacije med podeželskim prebivalstvom ter na presečišča nacionalizma in religije v dolgem 19. stoletju. To sta bili tudi osrednji temi njegove doktorske disertacije, ki jo je zagovarjal na Univerzi v Ljubljani leta 2024. V Sloveniji in tujini je objavil v člankov v revijah in zbornikih.

Oliver Pejićje podoktorski raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer sodeluje na ERC projektu BENASTA: Becoming National Against the State ter v programski skupini »Politična zgodovina«. Leta 2024 je zagovarjal doktorsko disertacijo iz zgodovine z naslovom "From an 'Imperial' to a 'National' World? People, Administrators, and the Pursuit of Nationalism under Late Habsburg and Early Yugoslav Rule" na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah (Italija). Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na družbeno, kulturno in politično zgodovino Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope v dolgem 19. stoletju in v medvojnem obdobju. Njegovi članki so bili objavljeni v mednarodnih revijah in zbornikih.

Manca G. Renko je podoktorska raziskovalka na Univerzi na Dunaju ter na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Njena dela so bila objavljena v več publikacijah, med drugim v Socialist Women and the Great War (Bloomsbury Academic, 2022), Texts and Contexts from the History of Feminism and Women's Rights (CEU Press, 2024), Women and Work in the North-Eastern Adriatic (CEU Press, 2025) ter Political Transformations in the Interwar Period: The Case of Slovenian Political Thought (INZ, 2026). Je tudi pridružena raziskovalka v ERC projektu HERESSEE: The History of Feminist Political Thought and Women's Rights Discourses in East Central Europe 1929-2001 na Univerzi na Dunaju. Leta 2024 je prejela podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie Actions na Univerzi na Dunaju za projekt Wila 19-91, ki se ukvarja z ženskami ter njihovim intelektualnim in umetniškim delom v 20. stoletju. Zanimata jo predvsem intelektualna in kulturna zgodovina 19. ter 20. stoletja.

Prva faza (1.–2. mesec) se bo začela z uvodnim sestankom. Nato bodo člani skupine izbrali svoje študije primerov in začeli pregledovati sekundarno literaturo. Skupna bibliografska baza podatkov bo posodobljena in razširjena.

V drugi fazi (3.–16. mesec) se bodo člani skupine osredotočili na zbiranje primarnih virov v arhivih in drugod. Skupaj bodo tudi nadalje razvijali in izpopolnjevali raziskovalna vprašanja ter metodologijo.

V tretji fazi (meseca 17–32) bodo člani ekipe analizirali in interpretirali vire ter pripravili prvi osnutek svojih publikacij. Osnutki bodo krožili znotraj skupine, da se ugotovijo njihove prednosti in slabosti. Za zbiranje povratnih informacij bodo člani ekipe svoje začasne rezultate predstavili tudi na različnih konferencah in delavnicah.

V četrti fazi (meseci 33–36) bodo člani ekipe na podlagi povratnih informacij dokončali svoje publikacije. Zaključna delavnica, na kateri bodo sodelovali zunanji strokovnjaki, jim bo pomagala izpopolniti besedila. Ob koncu četrte faze bodo vsa besedila predložena v objavo.