Vloga in pomen dela Balduina Sarie v razvoju arheologije in zgodovine v JV Evropi

Raziskovalni projekt je osredotočen na življenje in delo Balduina Sarie (1893–1974) ter njegov pomen v razvoju arheologije in antične zgodovine v JV Evropi. Saria je bil eden ključnih akterjev pri sodobnem razvoju obeh disciplin in je napisal prek 200 strokovnih in poljudnoznanstvenih besedil. Sodeloval je pri številnih znanstvenih projektih ter konferencah ter bil aktiven v delovanju nemške nacionalne skupnosti in protestantske skupnosti na območju današnje Slovenije med obema svetovnima vojnama. Kot utemeljitelj sodobnega študija klasične arheologije in antične zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1927–1942) je obe disciplini postavil na raven, primerljivo s tedanjim širšim evropskim okoljem, iz katerega je bil slovenski prostor po razpadu Avstro-Ogrske deloma institucionalno izključen. S svojim delom pri mednarodnih projektih je Saria pripomogel k reintegraciji slovenske arheologije in zgodovinopisja v širši evropski kontekst. Med drugo svetovno vojno je aktivno sodeloval z nemškimi okupacijskimi oblastmi ter emigriral v današnjo Avstrijo, kjer je nekaj časa poučeval na Univerzi v Gradcu. Po drugi svetovni vojni je svoje delo nadaljeval v Nemčiji. 

Kljub njegovemu obsežnemu strokovnemu opusu in strokovnem pomenu pa v nobeni od držav, v katerih je deloval (Slovenija, Avstrija, Nemčija in Jugoslavija), o njem še ni bilo napisane večje strokovne študije. Njegovo življenje je predmet manjšega števila strokovnih člankov, sicer pa je obravnavano zgolj v enciklopedičnih vnosih, nekrologih in slavnostnih besedilih. Ker je Saria živel in ustvarjal sočasno s pospešenim razvojem in prelomnicami razvoja arheologije in antične zgodovine v JV Evropi, njegovo delo predstavlja pomembno perspektivo v študiju razvoja obeh disciplin v Sloveniji, Jugoslaviji, pa tudi širše skozi oči in specifično usodo posameznika. Raziskovalni projekt si prizadeva, da bi celostno ovrednotili delo Balduina Sarie in oblikoval korpus zgodovinskih virov, prek katerih bi bilo mogoče oblikovati daljšo študijo o avtorju. Cilj projekta je opredelitev njegovega življenja in dela v širšem razvoju arheologije in zgodovine na področjih primarnega znanstvenega raziskovanja, pedagoškega razvoja, znanstvene publicistike ter odnosa med širšo družbo ter arheologijo in antično zgodovino. 

Vodja projekta: dr. Črtomir Lorber

Prvi delovni sklop (marec – junij 2026) bo vključeval pregled sodobne literature o sklonu s področja minimalistične skladnje ter pregled korpusov in najsodobnejših jezikovnih tehnologij, ki bodo ključne za izvedbo empiričnega dela projekta.

Drugi delovni sklop (julij 2026 – avgust 2027) bo vključeval proučevanje pripisa strukturalnih sklonov, kot je tožilnik, v slovenščini in več (ne)indoevropskih jezikih z vidika mikroparametrične variacije (tj. z vidika domneve, da so sinhroni razločki v skladenjskih strukturah zgolj posledica razločkov v leksikalno opredeljenih oznakah izrazov, ki so podvrženi skladenjski izpeljavi, ne pa posledica različnih skladenjskih parametrov).

Tretji delovni sklop (julij 2026 – avgust 2027) bo vključeval obširno korpusno raziskavo sklonskih odvisnostnih razmerij, predvsem rodilnika v več skladenjskih položajih, in sicer v skladenjskem dosegu zanikanja in v kombinaciji z določenimi kvantifikacijskimi izrazi.

Četrti delovni sklop (marec 2027 – april 2028) bo vključeval eksperimentalno skladnjo in bo na podlagi anket za preverbo slovnične ustreznosti dopolnil korpusno raziskavo s preučitvijo ustreznosti struktur, ki se v lektoriranih pisnih korpusih ne pojavljajo, v govornih korpusih pa so zelo redke, zato se zdijo marginalne oziroma celo napačne.

V petem delovnem sklopu (september 2027 – februar 2029) bomo na podlagi podatkov, zbranih v prejšnjih sklopih projekta, izvedli formalne analize, ki bodo jedro predlagane post-minimalistične slovenske slovnice. Srž analiz bo v pristopu, po katerem pripis strukturalnega sklona ni odvisen od operacije slovničnega ujemanja, ampak nastane kot posledica neposrednega odvisnostnega razmerja med dvema samostalniškima zvezama, ki zasedata hierarhično asimetričen položaj v besednozvezni zgradbi.

• Lorber, Č. 2019, Uvod u proučavanje Arheološkog društva Jugoslavije (1949–1991) – V: Etnoantropološki problemi Sv. 3/God. 14, 909–936. 

• Lorber, Č. 2020, Predhodniki Slovenskega arheološkega društva – V: Arheo: glasilo Slovenskega arheološkega društva 37, 7–24. 

• Lorber, Č. 2021, Slovensko arheološko društvo od ustanovitve leta 1971 do leta 1991 – V: Arheo: glasilo Slovenskega arheološkega društva 38, 7–24. 

• Lorber, Č. 2025, Archaeological learned societies in the Kingdom of Yugoslavia (1918–1941): changing states and roles – V: Coltofean, L., Arnold, B. in Bartosiewicz, L. (ur.), Connecting people and ideas: networks and networking in the history of archaeology. – Springer Nature, Cham, str. 171–185. 

• Lorber, Č. 2025. Arheološko društvo Jugoslavije in njegov pomen pri razvoju arheološke vede v obdobju 1949–1991. – Documenta Archaeologica 2 – Založba Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 

• Lorber, Č., Novaković, P. 2020, Internationalisation as a long-term strategic project of the post-war renewal of the Yugoslav archaeology (1950-1971) – V: Etnoantropološki problemi Sv. 3/God. 15, 689–715.