Naslov projekta: Župnijske kronike na Štajerskem v novem veku
Članica UL, ki izvaja projekt: UL Filozofska fakulteta
Šifra projekta: J6-70218
Obdobje trajanja projekta: 1. 3. 2026–28. 2. 2029
Letni obseg projekta: 1,66 FTE
Vodja projekta: Matjaž Grahornik
Veda in področje: Humanistika/Zgodovinopisje
Sodelujoče raziskovalne organizacije:Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
|
Projekt se osredotoča na preučevanje župnijskih kronik na območju Štajerske iz obdobja novega veka (1500–1918). V zadnjih desetletjih so v zgodovinskih raziskavah v najširšem pomenu besede vse pomembnejši manj znani arhivski in rokopisni viri. Med njimi zavzemajo posebno mesto župnijske kronike. Ker so bile zelo pomembne, so jih skrbno hranili v župnijskih uradih in drugih varnih mestih. Tradicija pisanja kronik na Slovenskem je sledila srednjeveškim evropskim zgodovinopisnim smernicam, zlasti latinski in nemški praksi, hkrati pa je razvila značilne lokalne posebnosti. Kronike so služile ohranjanju zgodovinskega spomina, legitimizaciji oblasti in prenosu kulturnih norm. Kot večplastni viri ponujajo dragocen vpogled v življenje skupnosti, politične dogodke, kulturne spremembe ter naravne in družbene razmere. To omogoča široke interdisciplinarne analize in odpira nove raziskovalne možnosti. Kronike osvetljujejo tako imenovane mikroprostore, kjer so nastale, obenem pa pogosto nosijo nadnacionalni pomen in so kot take pomembne za širši evropski geografski prostor, v katerem so nastale in ga opisujejo. Kljub naraščajočemu zanimanju za kronike v Sloveniji ostajata njihova rokopisna oblika ter pomanjkanje sistematične dokumentacije in digitalizacije veliki oviri za raziskovanje. Cilj projekta je vzpostaviti temelje za nadaljnje raziskave z izdelavo posodobljenega seznama župnijskih kronik na Štajerskem iz obdobja novega veka ter pripravo znanstveno-kritičnih izdaj. To bo vključevalo digitalizacijo, transkripcijo in prevod izbranih župnijskih kronik. Poleg tega bo projekt zagotovil dragocene podatke za druge znanstvene discipline, kot so na primer umetnostna zgodovina, etnologija, geografija in sociologija. Z večjo dostopnostjo in prepoznavnostjo župnijskih kronik bo projekt spodbudil nadaljnje raziskave tako med domačimi kot tujimi raziskovalci, zlasti iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske. |
|
Matjaž Grahornik je znanstveni sodelavec na ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa (ZIMK), specializiran za družbeno zgodovino in plemstvo Štajerske v novem veku. Pri raziskavah se posebej posveča kronikam in kronikalnim delom. Gregor Antoličič je znanstveni sodelavec na ZRC SAZU, ZIMK, specializiran za kulturno, gospodarsko in vojaško zgodovino Maribora in njegove okolice od leta 1800 do konca prve svetovne vojne. Matjaž Bizjak je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, ZIMK, specializiran za raziskave srednjeveškega in zgodnjenovoveškega obdobja na Slovenskem, pri čemer se posebej posveča zgodovinski topografiji. Bizjak je tudi glavni urednik izdaj virov na ZIMK. Monika Deželak Trojar je znanstvena sodelavka na ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, specializirana za književnost 17. in 18. stoletja, latinski jezik in primerjalno književnost. Boris Golec je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, ZIMK, specializiran za primerjalno zgodovino mest in trgovskih mest v slovenskih deželah ter za kulturno zgodovino. Golec se ukvarja tudi z urejanjem in izdajanjem starejših uradovalnih dokumentov v slovenskem jeziku. Matej Hriberšek je izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, specializiran za latinsko in grško slovnico, metriko in literaturo, s poudarkom na srednjeveških in novoveških latinskih delih v Sloveniji. Hriberšek je priznani strokovnjak za kronike in kronikalna dela v Sloveniji. Miha Preinfalk je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, ZIMK, specializiran za plemstvo na slovenskem ozemlju in v nekdanji Avstro-ogrski monarhiji v novem veku. Preinfalk je tudi strokovnjak za pomožne zgodovinske vede, vključno z genealogijo, heraldiko in diplomatiko. Od leta 2004 je odgovorni urednik revije Kronika in namestnik direktorice inštituta. |
|
Projekt bo zastavljene raziskovalne cilje dosegel skozi več faz. Prva faza: raziskovalno delo v župnijskih uradih na slovenskem Štajerskem in v arhivih. Oblikovanje posodobljenega seznama župnijskih kronik na Štajerskem v obdobju novega veka. Za pripravo posodobljenega seznama župnijskih kronik, ki se hranijo v župnijskih uradih po Štajerskem, bo izvedena sistematična terenska raziskava. Pregled kronik v župnijskih uradih se bo začel takoj po začetku projekta in se bo lahko nadaljeval skozi celotno 36-mesečno trajanje projekta. Od skupno 144 župnij v mariborski nadškofiji bo pregledanih 131 župnijskih uradov. Kronike za Kamnico, Sv. Benedikt v Slovenskih goricah, Šmartno pri Slovenj Gradcu in Vuzenico se hranijo v Nadškofijskem arhivu Maribor, medtem ko se kroniki za Ptuj-Sv. Jurij in Sv. Bolfenk na Kogu nahajata v Zgodovinskem arhivu Ptuj. V celjski škofiji bo pregledanih 107 od skupno 112 župnijskih uradov. Kroniki za Griže in Nazarje se hranita v Nadškofijskem arhivu Maribor, kronika za Mozirje pa v Zgodovinskem arhivu Celje. Projektna skupina bo dala prednost pregledu tistih župnijskih uradov, kjer je mogoče pričakovati starejše in/ali vsebinsko pomembnejše kronike. Člani projektne skupine si bodo pregled župnijskih uradov in drugih arhivov razdelili glede na kraj svojega prebivališča: a) zahodno Štajersko (Škofija Celje) bodo pokrivali M. Bizjak, B. Golec, M. Deželak Trojar in M. Preinfalk; b) vzhodno Štajersko (Nadškofija Maribor) bodo pokrivali M. Grahornik, G. Antoličič in M. Hriberšek. Za raziskavo bo uporabljenih pet arhivov: 1. Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM), Slovenija – Ta arhiv bo predstavljal osrednji vir raziskave, pri čemer bo poudarek na več fondih: Kronike, Zbirka raritet, Zbirka rokopisov, Zapuščine škofov in Župnijski fondi. Po podatkih, zbranih za projektno prijavo, NŠAM hrani 19 župnijskih kronik s Štajerske. Te vire bo pregledal in analiziral M. Grahornik ob sodelovanju G. Antoličiča in M. Hriberška. 2. Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Slovenija – Arhiv bo uporabljen za raziskave duhovnikov-zgodovinarjev, ki so se v 19. in začetku 20. stoletja ukvarjali s proučevanjem župnijskih kronik. Hrani osebne fonde in drugo gradivo Marka Glaserja, Mateja Slekovca, Matije Ljubše in Franca Kovačiča. Med njimi je za raziskavo najpomembnejši osebni fond Mateja Slekovca. Te vire bo pregledal in analiziral M. Grahornik ob sodelovanju G. Antoličiča in M. Hriberška. 3. Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), Slovenija – Ta arhiv bo uporabljen za raziskavo kronik Ptuj-Sv. Jurij in Sv. Bolfenk na Kogu. Obe kroniki bo pregledal in analiziral M. Grahornik. 4. Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), Slovenija – Arhiv bo uporabljen za raziskavo kronike Mozirje, ki jo bo pregledal in analiziral M. Bizjak. 5. Štajerski deželni arhiv (Steiermärkisches Landesarchiv – StLA), Gradec, Avstrija – Ta arhiv predstavlja potencialen vir starejših župnijskih kronik z območja današnje slovenske Štajerske. Arhiv bo pregledal M. Grahornik. Za vsako kroniko bodo evidentirani podatki o njenem stanju, obliki, številu strani, časovnem obsegu, pisavi, jeziku, morebitnem (znanem) avtorju ter drugih relevantnih značilnostih. Prav tako bodo zabeležene posebnosti posameznih kronik. Ob soglasju pristojnih župnikov bo relevantna kronika delno ali v celoti fotografirana in/ali skenirana. Zaradi izvedljivosti se bo raziskava za potrebe kvantitativne analize osredotočila na župnijske kronike s Štajerske za obdobje 1500–1918. Novejše kronike, nastale po letu 1918, bodo zgolj evidentirane, ne pa tudi podrobneje obravnavane. Zbrani podatki bodo vneseni v podatkovno zbirko, namenjeno župnijskim kronikam na Štajerskem. Ključni rezultat te faze bo posodobljen seznam župnijskih kronik s Štajerske, ki bo objavljen na projektni spletni strani in bo tudi po zaključku projekta odprt za nadaljnje dopolnjevanje. Druga faza: izbor štajerskih župnijskih kronik za poglobljeno raziskavo. Na podlagi evidentiranih župnijskih kronik bo oblikovan ožji izbor kronik, primernih za podrobnejšo analizo in interpretacijo. Iz tega nabora bodo izbrane štiri kronike z največjim raziskovalnim potencialom, ki bodo digitalizirane, transkribirane oziroma transliterirane ter prevedene. Pri izboru kronik za digitalizacijo bo poseben poudarek namenjen regionalni raznolikosti, tako da bodo vključeni viri z različnih delov Štajerske in ne zgolj z omejenega geografskega območja. Izbor bo temeljil na naslednjih merilih: pomen župnije oziroma kraja (npr. mesto, trg, pomembna romarska cerkev), stanje ohranjenosti kronike, jezik vira, obseg dosedanjih raziskav (oziroma njihova odsotnost) ter starost kronike. Prednost pri poglobljeni obravnavi bodo imele župnijske kronike, nastale pred 19. stoletjem. Slabo ohranjene starejše kronike bodo sicer digitalizirane, vendar morda ne bodo vključene v podrobno analizo, če bi se to izkazalo za neizvedljivo (npr. v primeru, da je večji del vsebine uničen). Glede jezika vira bo imela prednost latinščina pred nemščino, saj je poznavanje latinščine danes omejeno na manjše število raziskovalcev. Za poglobljeno analizo sta bili kot študiji primera izbrani dve župnijski kroniki. Prva je kronika župnije Ruše, ohranjena v rokopisni obliki in v latinščini. Njen avtor je Jožef Avguštin Meznerič, kaplan in dolgoletni učitelj na latinski šoli v Rušah (rojen okoli leta 1707 – umrl po 28. juliju 1773). Kronika, ki predstavlja mariborsko nadškofijo, je bila že digitalizirana in analizirana v okviru projekta M. Hriberška (J7-2604), kar omogoča pripravo znanstvenokritične izdaje takoj ob začetku projekta. Druga izbrana kronika je kronika župnije Loka pri Zidanem Mostu, ki izvira iz sredine 18. stoletja in predstavlja celjsko škofijo. Za razliko od ruške kronike še ni bila digitalizirana. Njeni prepisi se hranijo v Nadškofijskem arhivu Maribor. Tudi druge izbrane kronike bodo pripravljene za znanstvenokritične izdaje. V tem okviru bo opravljena revizija relevantnega arhivskega gradiva, obstoječih raziskav in literature. Tretja faza: odprtodostopne znanstvene publikacije; simpozij in razstava o štajerskih župnijskih kronikah. V skladu s politikami Evropske unije na področju odprte znanosti se projektna skupina ne bo omejila zgolj na popis in analizo virov, temveč bo aktivno skrbela tudi za razširjanje rezultatov projekta. Znanstvene publikacije bodo temeljile na izboru, opravljenem v drugi fazi projekta. Ob soglasju pristojnih župnij bodo izbrane kronike skenirane oziroma digitalizirane, transkribirane, prevedene in pripravljene za odprtodostopno objavo. Vse publikacije bodo dostopne tako znanstveni skupnosti kot širši javnosti na projektni spletni strani. Predvideno je, da bodo podrobneje analizirane tri do štiri župnijske kronike, pri čemer bosta v analizo zanesljivo vključeni ruška latinska kronika (nastala po letu 1764) in župnijska kronika Loke pri Zidanem Mostu iz sredine 18. stoletja. Znanstvene dejavnosti bodo vključevale tudi organizacijo simpozija oziroma okrogle mize v Mariboru ali njegovi okolici, na kateri bodo sodelovali člani projektne skupine in izbrani strokovnjaki z relevantnih raziskovalnih področij. Dogodek, ki je predviden v dveh letih po začetku projekta, bo projektni skupini omogočil predstavitev najnovejših raziskovalnih spoznanj o župnijskih kronikah na Štajerskem. Kot osrednji govornik bo nastopil Matej Hriberšek, vodilni slovenski strokovnjak za kronike. Simpozij bo organiziran kot javni dogodek. Prispevki s simpozija bodo dodatno poglobljeni z nadaljnjimi raziskavami ter objavljeni bodisi kot poglavja v recenzirani znanstveni monografiji (zborniku prispevkov) bodisi kot članki v priznanih historiografskih revijah z odprtim dostopom. Projekt bo potekal po naslednjih delovnih sklopih (DS): DS1 (meseci 1–36): arhivsko raziskovanje; DS2 (meseci 1–34): analiza obstoječih raziskav; DS3 (meseci 3–36): kvantitativna in kvalitativna analiza virov; DS4 (meseci 3–36): diseminacija in komuniciranje rezultatov. Seznam rezultatov (R): R1 (3. mesec): uvodna spletna delavnica; R2 (3. mesec): javni zagon projektne spletne strani; R3 (18. mesec): objava prve znanstveno-kritične izdaje vira; R4 (24. mesec): znanstveno srečanje ali simpozij; R5 (24. mesec): objava druge znanstveno-kritične izdaje vira; R6 (30. mesec): priprava znanstvenih člankov za recenzirane publikacije; R7 (30. mesec): objava tretje znanstveno-kritične izdaje vira; R8 (34. mesec): priprava razstave; R9 (36. mesec): objava posodobljenega seznama na projektni spletni strani; R10 (36. mesec): objava četrte znanstveno-kritične izdaje vira. Projekt se je začel s 1. marcem 2026 in je v začetni fazi. |
|
A. BIBLIOGRAFIJA, POVEZANA S PROJEKTNO TEMO ANTOLIČIČ, Gregor. Zdravnik med vojno in mirom. V: JUREČKO, Ivan. Avtobiografski spomini dr. Ivana Jurečka : (1884-1964). Maribor: Pokrajinski arhiv, 2023. Str. 15-52, ilustr. Gradivo za zgodovino Maribora, zv. 50. ISBN 978-961-7191-00-4. ISSN 1855-198X. [COBISS.SI-ID 189171971] DEŽELAK TROJAR, Monika, VIDMAR, Luka (urednik). Janez Ludvik Schönleben (1618–1681) : oris življenja in dela [Johann Ludwig Schönleben (1618–1681). A description of his life and work]. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017. 516 str., ilustr. Apes academicae, 1. ISBN 978-961-05-0009-4. ISSN 2536-2747. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si. [COBISS.SI-ID 290419968] GOLEC, Boris. Govoreče kronike - od latinščine k slovenščini: najstarejše slovenske oklicne knjige. Clotho. [Tiskana izd.]. 2025, letn. 7, št. 1, str. 27-60, ilustr. ISSN 2670-6210. DOI: 10.4312/clotho.7.1.27-60. [COBISS.SI-ID 259255811] GRAHORNIK, Matjaž. Ruška latinska kronika (po 1764). Clotho. [Tiskana izd.]. 2024, letn. 6, št. 1, str. 135-165. ISSN 2670-6210. https://journals.uni-lj.si/clotho/article/view/16333/17755, DOI: 10.4312/clotho.6.1.135-165. [COBISS.SI-ID 221870595] HRIBERŠEK, Matej. O pomenu latinskih in nemških kronik na Slovenskem. V: REZMAN, Vili (ur.), et al. Naši duhovniki in njihova dela : [(zbornik simpozija 21. marca 2019 v Rušah)]. Ruše: Lira - Društvo za razvoj, 2020. Str. 137-170, ilustr. Zbirka Ruše - tu sem jaz doma (gost). ISBN 978-961-6752-22-0. [COBISS.SI-ID 29499907] HRIBERŠEK, Matej. Nekaj primerov latinskih hagiografskih besedil na Slovenskem = Some examples of Latin hagiographic texts in Slovenia. V: BOŠNJAK, Blanka (ur.). Hagiografija v luči sodobnih raziskav. 1. izd. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2023. Str. 105-156, ilustr. ISBN 978-961-286-778-2. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/808, DOI: 10.18690/um.ff.9.2023.6. [COBISS.SI-ID 174393859] HRIBERŠEK, Matej. Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti gori leta 1717 : zgodovinski in kulturni oris dogodka na osnovi zgodovinsko-kronikalnega zapisa v delu Bosna serafska p. Mavra Fajdige. Zv. 1, Spremna študija, prevod in viri. 1. izd. Ljubljana: Založba Univerze, 2025. 593 str., ilustr. Historia artis. ISBN 978-961-297-534-0. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/739, dCOBISS. [COBISS.SI-ID 227520259] FAJDIGA, Maver, HRIBERŠEK, Matej (urednik, avtor dodatnega besedila). Maurus Faidiga, Bosnia seraphica = Maver Fajdiga, Bosna serafska. 1. izd. Ljubljana: Založba Univerze, 2025. 3 zv. (CXXX, 1551 str.), ilustr. ISBN 978-961-297-627-9, ISBN 978-961-297-628-6, ISBN 978-961-297-629-3. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/780, https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/781, https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/782, dCOBISS. [COBISS.SI-ID 245335555] PREINFALK, Miha. Plemiške rodbine na Slovenskem : 18. stoletje. Del 2, Od Del-Negrov do Škerpinov. 1. izd. Ljubljana: Viharnik, 2022. 299 str., ilustr., rod. tabele, grbi. Zbirka Blagoslovljeni in prekleti, knj. 7. ISBN 978-961-7004-08-3. ISSN 2350-4609. [COBISS.SI-ID 120910083] B. BIBLIOGRAFIJE ČLANOV PROJEKTNE SKUPINE ANTOLIČIČ, Gregor DEŽELAK TROJAR, Monika GOLEC, Boris GRAHORNIK, Matjaž HRIBERŠEK, Matej PREINFALK, Miha |
Projektna spletna stran je v fazi priprave.
Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
