D ela literarnih ustvarjalk so postala pomembna sestavina polj- skega literarnega ustvarjanja od srede druge polovice 19. sto- letja naprej. Eliza orzeszkowa in Maria Konopnicka sta v ob- dobju realizma zapustili kanonične romane o poljski družbi in vlogi ženske v sodobni in zgodovinski perspektivi. Za nju- ni naslednjici lahko sredi prve polovice 20. stoletja veljata Zofia Nałkowska in Maria Dąbrowska, ki sta bili dejavni tudi v ženskih gibanjih in organizacijah. Veljajo za vodilna peresa poljske klasične književnosti med realizmom in mo- dernizmom, s kritičnim pogledom na družbo in usodo ženske so postavile vi- soke standarde poljske elitne in obenem angažirane literature. Njihova dela, v katerih je pogosto v ospredju glavna junakinja, so odpirala nove poti psihološko poglobljeni poetiki realizma in postopoma uveljavljale modernistično dojema- nje stvarnosti. V poeziji med obema vojnama sta podobno vlogo odigrali Maria Pawli- kowska-Jasnorzewska, ki je v intimnih pesniških miniaturah izražala individu- alno občutljivost psihe ženskega lirskega subjekta, ter svetovljanska poliglot- ka Kazimiera Iłłakowiczówna s pesniškimi utrinki, razpoznavnimi po ritmu in melodioznosti. Na širšem družbenem ozadju tega obdobja pa je potekala retorika radikalnega feminizma (Irena Krzywicka, Maria Mrozowicz-Szczep- kowska, Tadeusz Boy-Żeleński), ki je pognal svoje korenine že sredi 19. sto- letja (z deklarirano feministko, pisateljico in pesnico Narcyzo Żmichovsko). Izbruh druge svetovne vojne je prekinil tradicijo feminizma kot meščanke ideologije in gibanja. V desetletjih po drugi svetovni vojni je živahno predvojno feministično gi- banje izgubilo polet. V ideologiji vzhodnoevropskih totalitarnih sistemov naj bi bila odpravljena vsakršna razlika med spoloma, kar je mdr. razglašala parola: »Ženske na traktorje«. Vendarle je tudi v teh razmerah ustvarjalnost književnic spet pomembno sooblikovala visoko literaturo, predvsem jo je bogatila izpoved novodobe izkušnje lirskega subjekta. Vsaka na svoj individualni način so jo izrazile predvsem pesnice Anna Świrszczyńska, Wisława Szymborska in Anna Kamieńska. V obdobju svinčenih let so odigrale tudi pomembno mentorsko vlogo mlajšim generacijam in se s svojo ustvarjalnostjo odzivale na bistvena vprašanja posameznika v družbeni stvarnosti do osemdesetih let. Takrat so se z nastopom delavskega gibanja Solidarnost že napovedale globje družbene spremembe, ki so ob koncu tega desetletja preobrazile poljsko družbo. V času vojnega stanja in represalij ter budne cenzure so literati veljali za moralne av- toritete, omenjene pesnice so bile zato tudi vzor suverene drže neuklonljivih državljank in domoljubk.
Jan Čurin