ANNA ŚWIRSZCZYŃSKA (1909–1984)
Danes velja za eno najizvirnejših poljskih pesnic 20. stoletja. S prvo pesniško zbirko je nastopila v tridesetih letih in ustvarjala do konca sedemdesetih let, a njena inovativna poezija, označena kot feministična, je bila deležna prave pozornosti šele proti koncu stoletja. Objavila je tudi vrsto dram, pisala radijske igre, pesmi in prozo za otroke.
Vsaka pesem ima pravico terjati novo poetiko, ustvarjeno enkratno, da lahko izrazi njeno enkratno vsebino. Anna Świrszczyńska, Pesmi in proza. Uvod.
V prvi predvojni pesniški zbirki Pesmi in proza (Wiersze i proza, 1936) je s posebno žensko občutljivostjo in z zavestjo modernega subjekta napovedala odkrivanje novih pesniških tem, povezanih z intelektualno refleksijo o kulturnih, zgodovinskih podobah posameznika v prostorih naše civilizacije. Želela si je postati slikarka, a ji razmere tega niso dopuščale, zato pa je motive slik, fresk, gobelinov ter na njih upodobljene zgodbe oseb in mitoloških likov pogosto vključevala v svoje pesmi. Že v prvencu je bilo opazno njeno vztrajno iskanje oblike, jezikovnega izraza in kompozicije, ki bodo najbolje ustrezali njenim čutnim zaznavam in lestvici razpoloženj. Vojna in okupacija, med katero je bila dejavna v ilegalnem življenju rodne Varšave, sta obremenili in zaustavili njen nadaljnji pesniški razvoj. Vojna doživetja je dolgo predelovala v sebi in jih šele trideset let pozneje izpovedala v obliki pesniških reportaž, v katerih je bolj kot dogodke prikazovala duhovno držo udeleženih, pogum, strah in predanost (Gradila sem barikado/Budowałam barykadę, 1974). Povojni čas na sploh ni bil naklonjen poeziji, njeni pa še posebej ne, zato se je bolj posvečala iskanju ustreznega izraza za svoja razpoloženja po izkušnji vojne, pesniške poskuse pa spravljala v predal in jih šele 1958 izdala v zbirki Zbrana lirika (Liryki zebrane). V naslednjih petnajstih letih se iz novih zbirk Črne besede (Czarne słowa. Stylizacje murzyńskie, 1967) in Veter (Wiatr, 1970) vidijo njena nadaljnja krčevita iskanja izraza, najprej ob »črnskih stilizacijah« afriške ljudske poezije, nato pa v okviru osrednjih tem njenega zrelega ustvarjalnega obdobja – čustev, erotike in telesnosti. Anna Świrszczyńska, naslovnica knjige Še ljubim – Intimni zapisi (Jeszcze kocham. Zapiski intymne), založba W. A. B., 2019.
Njeno nadaljnje iskanje izraza bo svojevrstni pesniški diskurz feminizma, ki je predstavljal precejšen odstop od družbenega razpoloženja v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V zbirki Baba sem (Jestem baba, 1972) je v prvem razdelku v značilnem reportažnem slogu spregovorila o usodah žensk v različnih družbenih okoljih, a povsod in vedno podrejenih moškim. Zato pa v drugem delu iste zbirke (Tri pesnitve/Trzy poematy) z izpovedjo in refleksijo o lastnih erotičnih doživetjih nastopa kot suvereni subjekt, ki si jemlje vlogo gospodarja nad čustvi in telesnostjo. V ljubezenskem aktu se pred njo »odpirajo duše ljubimcev«, ima jih v svoji oblasti, »kot kipar gleda svoje delo«, »kot angel bere misli v lobanjah«. Ob njenem opazovanju in beleženju telesnega odzivanja na dražljaje čutnih senzorjev se sprošča refleksija o čustvenem razmerju med moškim in žensko kot biološkimi bitji. Oda telesnosti je obenem manifest življenjske filozofije emancipiranega in suverenega lirskega »jaza«. Tako emancipirana zavest o vlogi in daru telesnosti v miselnosti sočasnega bralstva in kritike ni mogla biti deležna razumevanja in priznanja. V zadnji zbirki, izdani za življenja, Srečna kot pasji rep (Szczęśliwa jak psi ogon, 1978), je prišel posebej do izraza njen poprej nekoliko prikrit smisel za humor, igro in groteskne situacije ter distanco in lahkotno intonacijo v govoru o resnih temah. V posmrtno izdani zbirki Trpljenje in radost (Cierpienie i radość, 1985) je s svojo poetiko reportažnih zapisov ustvarila žive podobe svojih staršev in izpela še svoj zadnji spev o ljubezni do najbližjih. Na izjemno osebnost in izvirno pesniško ustvarjalnost Anne Świrszczyńske je opozoril Czesław Miłosz, ki je leta 1997 uredil njene zbrane pesmi in jim napisal spremno besedo v izdaji elitne zbirke Poljska poezija 20. stoletja.
Prevoda v slovenščino Mali rakec. Prev. Jana Unuk. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999. Baba sem. Prev. Jana Unuk. Ljubljana: LUD Literatura, 2018
Jan Čurin