Posebne zbirke OHK

Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete je največja fakultetna knjižnica in peta največja knjižnica v Sloveniji. Knjižnična zbirka obsega okoli 1 milijon enot gradiva, ki ga hrani na več lokacijah. Prve zbirke so na Filozofski fakulteti nastale že ob njeni ustanovitvi leta 1919. Knjižnične zbirke so hitro naraščale in v nekaterih knjižnicah se je že sredi osemdesetih let pojavljala prostorska stiska, ki smo jo reševali s postavitvijo lesenih omar na hodnikih, z zunanjimi prostori in v letu 2019 s pridobitvijo velikega skladišča v Zgornjih Jaršah pri Domžalah, ki je prostorsko stisko v precejšnji meri omililo.

Knjižnično zbirko OHK FF sestavlja temeljna strokovna in znanstvena literatura s področja humanistike in družboslovja ter zbirke posebnega knjižničnega gradiva. Knjižnice Oddelka za klasično filologijo, Oddelka za azijske študije ter Oddelka za splošno in primerjalno jezikoslovje so s svojo knjižnično zbirko celo unikatne v slovenskem prostoru.

Posebne zbirke OHK FF sestavljajo zbirke, ki so razvrščene glede na vrsto gradiva, status zbirke, način darovanja zbirke in dragocenost ter starost gradiva. Najstarejše in najdragocenejše gradivo obsega več kot 200 enot, med drugim hranimo in skrbimo za Dalmatinovo Biblijo (1584), Bohoričeve Zimske urice (1584), Bellosztenëczev slovar Gazophylacium (1740), Vodnikove Pesme za pokušino (1806) in Kuharske bukve (1799), Prešernove Poezije (1847), Karadžićevo slovnico (1824), Cankarjeve prvotiske (od 1899. leta dalje) in še mnoge druge.

KONTAKT

Andraž Magajna
Tel.: (01) 241 15 84
E-pošta: andraz.magajna@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 10.00 do 13.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 7.00 in 14.30

Lokacija: Zavetiška 5, soba 11

 

Etnološki informacijski laboratorij je referenčna zbirka etnografskega gradiva, ki zajema tekstovno (rokopisno, dokumentarno in tiskano), slikovno, zvočno in filmsko gradivo.

Etnografska zbirka Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo je začela nastajati že leta 1956, ko je prof. Vilko Novak v okviru pedagoškega in raziskovalnega dela začel ustvarjati fototečno in diatečno zbirko.

Del etnografske zbirke je tudi EtnoInfoLab, ki je začel nastajati leta 2006. Vsebuje popis zbirk s podatki, ki pokrivajo celotno slovensko in slovensko etnično zamejsko območje, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, in pokrivajo teme iz materialne, družbene in duhovne kulture, ter predstavlja časovno obdobje od konca 19. stoletja do danes.

Etnografsko gradivo je bilo zbrano in se še zbira v okviru terenskega dela, ki poteka v okviru nekaterih študijskih predmetov (pedagoško delo), raziskovalnih taborov, etnoloških, antropoloških delavnic in raziskovalnih projektov in programov (znanstvenoraziskovalno delo), ki jih izvajajo učitelji, asistenti, raziskovalci in zunanji sodelavci oddelka. Etnografska dokumentacija po svoji  vsebini predstavlja tudi informacijsko osnovo za nadaljnja raziskovanja in izobraževanja.

KONTAKT

Dr. Martina Frelih
Tel: (01) 241 12 34
E-pošta: martina.frelih@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 11.00 do 13.00, sreda tudi od 15.00 do 17.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 9.00 in 14.00

Lokacija: soba 219a

 

Kartografska zbirka knjižnice Oddelka za geografijo FF zbira, hrani, obdeluje in posreduje atlase, karte vseh vrst, med drugim stenske karte, temeljne topografske načrte in topografske karte različnih izdaj in tehnik, geološke, pedološke, vegetacijske karte, avtokarte in načrte mest za Slovenijo, Evropo in svet, različne vrste preglednih kart, prosojnic itd. V letu 2019 je obsegala 44.746 enot. Posebnost zbirke so stare avstrijske karte v merilu 1:25.000, kjer je relief prikazan s črtkami.

Že od začetka je kartografska zbirka del knjižnice oddelka za geografijo, ki je nastala z ustanovitvijo Geografskega inštituta leta 1920.

Gradivo ni v prostem pristopu.

Individualnemu študiju je namenjenih pet čitalniških mest.

KONTAKT

Franc Saša Šumi
Tel: (01) 241 12 20
E-pošta: saso.sumi@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 10.00 do 13.00, sreda tudi od 15.00 do 17.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 9.00 in 14.00

Lokacija: soba 339

 

Zbirka slikovnega gradiva (mape s slikovnimi reprodukcijami in drugo nevezano slikovno gradivo) je del knjižničnega fonda knjižnice Oddelka za umetnostno zgodovino. Obsega okoli 300 enot gradiva in se sproti dopolnjuje. Posebnosti zbirke so tudi mape večjih formatov. Gradivo omogoča uporabnikom natančnejši študij umetniških del. Gradivo ni v prostem pristopu. Zaradi občutljivosti je uporabnikom omogočen vpogled le v oddelčni čitalnici.

Iconotheca Valvasoriana je faksimilirana, znanstveno-kritično obdelana vezana grafična zbirka Janeza Vajkarda Valvasorja, ki vsebuje grafike, risbe in akvarele nemških, avstrijskih, italijanskih, angleških, francoskih, nizozemskih in flamskih mojstrov 15., 16. in 17. stoletja. Zbirko je knjižnici Oddelka za umetnostno zgodovino podaril vodja projekta, urednik in oblikovalec Lojze Gostiša. Gradivo ni v prostem pristopu.

KONTAKT

Asist. Peter Grum
Tel: (01) 241 14 40
E-pošta: peter.grum@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 10.00 do 13.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 9.00 in 14.00

Lokacija: soba 534

 

Fonoteka je zbirka fonografskih posnetkov (gramofonske plošče, zgoščenke, video posnetki) glasbenih del in sodi v sklop knjižnične zbirke Oddelka za muzikologijo. Hrani zvočne posnetke klasične glasbe od starejših obdobij do sedanjosti, video posnetke glasbeno-scenskih del ter zvočne in video posnetke tradicijske glasbe in plesa. Posebno pozornost se namenja dediščini slovenske ljudske in umetniške glasbe. Zbirka notnih tiskov hrani natise del slovenskih in tujih skladateljev vseh obdobij. V zadnjih letih zbirko načrtno dopolnjujemo predvsem s partiturami klasikov povojnega obdobja in zadnjih desetletij.

Nastanek obeh zbirk je povezan z ustanovitvijo Oddelka za muzikologijo v letu 1961, ko je utemeljitelj muzikološke stroke na Slovenskem, prof. Dragotin Cvetko, ob pripravah na začetek pedagoške in raziskovalne muzikološke dejavnosti na Filozofski fakulteti želel ustvariti pogoje za delo na temelju primarnih muzikoloških virov – zapisane in zveneče glasbe.

Fonoteka in Zbirka notnih tiskov skupaj obsegata čez 13.000 enot neknjižnega gradiva. Zvočni in video posnetki so namenjeni čitalniški izposoji, zato je v muzikološki čitalnici urejen poseben avdio kotiček za poslušanje, opremljen z ustreznimi predvajalnimi napravami. Notno gradivo izposojamo na dom za 14 dni.

KONTAKT

Andraž Magajna
Tel.: (01) 241 15 84
E-pošta: andraz.magajna@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 10.00 do 13.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 7.00 in 14.30

Lokacija: Zavetiška 5, soba 11

 

Zbirka razglednic Dokumentacije in Etnološkega informacijskega laboratorija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo obsega preko 1000 enot. Približno petina razglednic datira v čas pred drugo svetovno vojno, najzgodnejši primerki pa segajo v same začetke prejšnjega stoletja. Razglednice pokrivajo predvsem področje Slovenije, deloma tudi Jugoslavije, Avstrije in Madžarske, v manjšini so razglednice z upodobitvami ostalih delov sveta.

Na razglednicah so najpogosteje upodobljena posamezna naselja (vasi, mesta, trgi, ulice ...), pomembne stavbe (mestne hiše, vojašnice, železniške postaje, predori, gradovi ...) in/ali geografske značilnosti (doline, slapove, jezera ...), prav tako je moč razbrati urbanistično ureditev krajev, pročelij in ostalih stavbarskih atributov, mestoma tudi nošo ljudi in prizore vsakdana. Na razglednicah so prav tako pogosto zabeležena imena krajev, ki so se skozi zgodovino spreminjala. Poleg navedenega so na razglednicah lahko upodobljene tudi gospodarske dejavnosti - trgovine, gostilne, mlini, žage, zdravilišča, kopališča, gostilne ...

Razglednice so lahko, poleg pomembne slikovne sporočilnosti, tudi specifične prenašalke kratkih besednih sporočil. Pri raziskovalnem delu razglednice lahko predstavljajo nepogrešljiv vir, uporabljajo jih predvsem arhitekti, urbanisti, zgodovinarji, etnologi in kulturni antropologi, umetnostni zgodovinarji ...

Cobiss so vnešene vse razglednice slovenskih mest in krajev in del jugoslovanskih razglednic.

KONTAKT

Urška Skalicky
Tel: (01) 241 1300
E-pošta: urska.skalicky@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 11.00 do 13.00, sreda tudi od 15.00 do 17.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 9.00 in 14.00

Lokacija: soba 204

 

Tekom stoletja je Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete z nakupi in darovi zgradila bogato zbirko antikvarnega gradiva s statusom kulturnega spomenika. Najstarejša knjiga, ki jo hranimo, je Opera Henricusa Bebeliusa iz 1514. Med drugimi skrbimo tudi Dalmatinovo Biblijo (1584), Bohoričeve Zimske urice (1584) in Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske (1689).

Gradivo, ki je večinoma dosegljivo preko COBISS-a, se nahaja v oddelčnih knjižnicah Filozofske fakultete in ni v prostem pristopu. Ogledate si ga lahko tu in preko povezave.

KONTAKT

Mag. Ana Mehle
Tel: (01) 241 14 30
E-pošta: ana.mehle@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 11.00 do 13.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 9.00 in 14.00

Lokacija: prizidek, R3B

 

Knjižnica Oddelka za splošno in primerjalno jezikoslovje je septembra 2018 pridobila knjižno donacijo Posarske univerze v Saarbrücknu. Nova, sedaj ljubljanska Bibliotheca Saravica je plod dolgoletnega posvečenega zbirateljskega dela prof. Rüdigerja Schmitta, ki v indoevropeistiki upravičeno velja za najvidnejšega strokovnjaka na področju stare iranistike, zlasti stare perzijščine, indologije in armenologije. S to izjemno in obsežno pridobitvijo se torej indoevropeistična zbirka Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete postavljata ob bok najimenitnejšim vodilnim študijskim in raziskovalnim knjižnicam v Evropi.

Bibliotheca Saravica obsega 9.142 enot gradiva s področja teorije primerjalnega indoevropskega jezikoslovja in etimologije, indologije, iranistike, armenologije, keltistike, germanistike, anatolistike in hetitologije, baltistike, slavistike, toharistike, balkanistike in stare orientalistike. Zbirka je v urejanju.

KONTAKT

Danijela Udovič
Tel: (01) 241 15 38
E-pošta: danijela.udovic@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 11.00 do 13.00, sreda tudi od 15.00 do 17.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 9.00 in 14.00

Lokacija: Zavetiška 5, soba 13

 

Akad. prof. dr. Stane Gabrovec, dr. arheoloških znanosti, se je rodil 18. aprila 1920 v Kamniku in umrl 12. januarja 2015 v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 1948 diplomiral iz arheologije in klasične filologije ter 1962 doktoriral v Zadru. V študijskem letu 1956-57 se je kot univerzitetni asistent izpopolnjeval v arheološkem seminarju univerze v Tübingenu. Služboval je v Narodnem muzeju Slovenije, kjer je bil vodja arheološkega oddelka, od 1977 znanstveni svetnik, 1987 upokojen. Od 1969 je kot pogodbeni profesor predaval prazgodovinsko arheologijo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Izredni član SAZU je postal 23. aprila 1987, redni 30. maja 1991. Svoje glavno delo je Gabrovec posvetil raziskovanju bronaste in železne dobe v Sloveniji. L. 1996 je prejel nagrado za življenjsko delo Slovenskega arheološkega društva, 2000 pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo.

Gabrovčeva knjižnica predstavlja zapuščino večjega dela osebne knjižnice akad. prof. dr. Staneta Gabrovca. Knjižnica premore čez 800 enot, ni še inventarizirana, opremljena je s priložnostnim Ex-Librisom. Gre za celovit prikaz delovanja prof. Gabrovca, enega pomembnejših slovenskih arheologov. Na ogled je v knjižnici Oddelka za arheologijo.

KONTAKT

Dr. Seta Knop
Tel: (01) 241 13 82
E-pošta: seta.knop@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 11.00 do 13.00, sreda tudi od 15.00 – 17.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 9.00 in 14.00

Lokacija: soba 422

 

Dušan Pirjevec (1921–1977) je bil karizmatični profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, kjer je predaval od leta 1963 naprej. Z literarno vedo se je začel ukvarjati šele po vojni, med katero je dejavno sodeloval v partizanskem gibanju; po diplomi leta 1952 je bil sodelavec Inštituta za literarne vede pri SAZU, leta 1961 pa je doktoriral s tezo Ivan Cankar in evropska dekadenca ter simbolizem. V slovensko komparativistiko je vnesel popolnoma nov, filozofsko zasnovan pristop in prek študija strukturalizma, fenomenologije, ontologije in hermenevtike razvil izvirno teorijo in zgodovino evropskega in slovenskega romana. Njegova predavanja so množično obiskovali tudi študenti drugih oddelkov in celo fakultet.

Knjižna zapuščina prof. Pirjevca obsega okrog 500 enot, oddelku pa jo je leta 2013 podarila njegova hči Alenka (Nika) Pirjevec. Večinoma gre za knjige v francoščini in nemščini, vse so obdelane v sistemu Cobiss; čeprav so postavljene na ogled v posebni omari v hodniku, so vključene v redni knjižnični fond in si jih je mogoče izposojati na dom. Gradivo je razdeljeno na štiri tematske sklope, poleg literarne vede je najbolj zastopana prav filozofiji, v njej pa pripada posebno mesto zbirki Phaenomenologica.

KONTAKT

Dr. Seta Knop
Tel: (01) 241 13 82
E-pošta: seta.knop@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 11.00 do 13.00, sreda tudi od 15.00 – 17.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 9.00 in 14.00

Lokacija: soba 422

 

Evald Koren (1930–2013) je bil dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, kjer je predaval od leta 1963 do upokojitve. Ukvarjal se je z literarno zgodovino, s primerjavami med slovensko književnostjo in drugimi evropskimi književnostmi, zlasti v obdobju realizma in naturalizma, z literarno retoriko in teorijo metafore, verzologijo in prevodoslovjem. 

Knjižna zapuščina prof. Korena obsega okrog 3200 enot, oddelku jo je zapustil v oporoki. Več kot dve tretjini knjig je v nemščini, sledijo jim knjige v francoščini. Zbirka je za literarno vedo zelo dragocena, saj je prof. Koren redno spremljal in tudi nabavljal tujo literaturo s svojega področja; omenimo samo revijo Les cahiers naturalistes (ki izhaja od leta 1955 naprej) in kot kurioziteto 37 različnih prevodov Flaubertove Madame Bovary. Knjižna zapuščina je sicer popisana, ni pa še vnesena v Cobiss; ker je zbirka še v urejanju, izposoja trenutno še ni mogoča. 

KONTAKT

Mag. Barbara Šatej
Tel: (01) 241 12 00
E-pošta: barbara.satej@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 10.00 do 13.00, sreda tudi od 15.00 – 17.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 9.00 in 14.00

Lokacija: soba 103

 

Jadran Ferluga (1920-2004) je bil eden najvidnejših jugoslovanskih bizantologov. Doktoriral je leta 1956 na beograjski univerzi pod mentorstvom ruskega bizantologa G. Ostrogorskega. Na beograjski Filozofski fakulteti je predaval jugoslovansko srednjeveško zgodovino, od leta 1970 pa je bil profesor bizantologije na Univerzi v Münstru. Po upokojitvi leta 1985 je kot predavatelj občasno sodeloval na oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddelku je tudi zapustil svojo bogato knjižnico, ki zajema temeljna dela s področja bizantinske zgodovine in zgodovine jugoslovanskih narodov v srednjem veku.

Gradivo ni v prostem pristopu. Možen je ogled v čitalnici.

KONTAKT

Franc Saša Šumi
Tel: (01) 241 12 20
E-pošta: saso.sumi@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 10.00 do 13.00, sreda tudi od 15.00 do 17.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 9.00 in 14.00

Lokacija: soba 339

 

Zbirka je del osebne knjižnice ddr. Nataše Golob, ki je večino svojega raziskovalnega dela posvetila preučevanju iluminacije v srednjeveških rokopisih. Je vključena v fond knjižnice Oddelka za umetnostno zgodovino, nosi oznako NG in je s svojo vsebino, ki se večinoma nanaša na srednjeveško umetnost, dragoceno dopolnilo rokopisnemu kabinetu poleg zbirke, s kodikološko, srednjeveško umetnostnozgodovinsko ter zgodovinsko tematiko, in faksimilom ter delnim faksimilom v glavnem prostoru oddelčne knjižnice. Do sedaj obsega okoli 300 enot gradiva in se sproti dopolnjuje. Gradivo ni v prostem pristopu.

Uporabnikom je za večino gradiva omogočena čitalniška izposoja in izposoja na dom za čez vikend.

KONTAKT

Živa Borak
Tel: (01) 241 14 20
E-pošta: ziva.borak@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 11.00 do 13.00, sreda tudi od 15.00 – 17.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 9.00 in 14.00

Lokacija: soba 344

 

Akad. prof. dr. Primož Simoniti, slovenski filolog, prevajalec, literarni zgodovinar in akademik se je rodil decembra 1936. leta na Golniku in umrl 17. julija 2018.  Simoniti je 1959 diplomiral in 1978 doktoriral ter nato tudi deloval na Oddelku za klasično filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1967 je tam predaval, od 1987 kot redni profesor za latinski jezik in književnost s posebnim poudarkom na srednje- in novolatinsko obdobje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je tudi predstojnik oddelka za klasično filologijo, predsednik Društva za antične in humanistične študije Slovenije ter 6 let tudi predsednik Slovenske matice (1988-94). V Narodni in univerzitetni knjižnici je odkril preko štirideset do tedaj neznanih inkunabul. Sestavil je bibliografijo filozofskih rokopisov v NUK in bibliografijo slovenskih latiničnih tiskov do leta 1848.

Simonitijeva knjižnica je popisana in se postopoma inventarizira. Obsega ok. 150 enot. Vsebinsko pokriva dela in študije s področja klasične antike, zlasti romanopisje, govorništvo in (Livijevo) zgodovinopisje, pomemben del zbirke pa pokriva tudi področje srednjeveške in humanistične latinščine. Zbirka je v dostopna v knjižnici Oddelka za klasično filologijo.

KONTAKT

Marjetka Ščelkov
Tel: (01) 241 11 16
E-pošta: marjetka.scelkov@ff.uni-lj.si

 

Uradne ure: vsak delovni dan od 11.00 do 13.00

Dosegljivost: vsak delovni dan med 9.00 in 14.00

Lokacija: soba 439

 

Bila je zasebna knjižnica prof. dr. Alexiusa von Meinonga iz Gradca (Avstrija). Alexius Meinong Ritter von Handschuchsheim (17. julij 1853 – 27. november 1920) je bil avstrijski filozof in realist, znan po svoji edinstveni ontologiji. Prispeval je tudi k filozofiji uma in teoriji vrednosti. Po njegovi smrti je bila osebna knjižnica leta 1921 odkupljena ter zaupana v varstvo njegovemu učencu doc. dr. Francetu Vebru, ki je bil predavatelj v Seminarju za filozofijo na Univerzi v Ljubljani – ustanovljeni leta 1919. Meinongova knjižnica je tako obogatila filozofski knjižnični fond, knjižno gradivo je bilo referenčno in vsestransko za takratno obdobje.

Za poznavalce in raziskovalce Meinongove misli pa je zanimivo tudi danes, čeprav je nekaj gradiva v gotici. Knjižnica obsega 2387 enot monografskega gradiva in 346 letnikov periodičnega gradiva. Zbirka je dostopna zgolj v čitalnici knjižnice Oddelka za filozofijo.

Več informacij o knjižnici je v publikaciji Meinongova knjižnica v Ljubljani = Die Meinong-Bibliothek in Ljubljana, avtorice mag. Ane Juvančič Mehle iz leta 1998, ki vsebuje tudi katalog Meinongove knjižnice (COBISS.SI-ID – 78902016).

© Faculty of Arts, University of Ljubljana | All rights reserved.

Cookies Privacy Policy

Design and development: ENKI

Iščem ...