Theodor W. Adorno: Uvod v sociologijo
Na zadnji Besedni postaji v programu za leto 2017 smo govorili o Theodorju W. Adornu in knjigi Uvod v sociologijo (Založba Sophia), ki zajema njegova zadnja predavanja, edini cikel, katerega tonski posnetki so bili popolni in je bilo tako mogoče oblikovati samostojno knjigo. Ta je obenem rezime avtorjevih socioloških študij in uvod v »kritično teorijo družbe«, ki označuje temelje sodobne sociologije, filozofije in humanistike nasploh ter interdisciplinarnosti. Sedemnajst predavanj obravnava zgodovino sociologije (od Saint-Simona, Comta, Durkheima, Webra, Marxa do Freuda) v luči avtorjeve kritike pozitivistične sociologije, izprašuje vlogo sociologije, njeno razmerje z drugimi vedami, vprašanje metode, probleme kvantitativnih analiz, fetišizacijo znanosti, ločitev sociologije od filozofije itn. Gre za prevod temeljnega dela svetovne humanistike, s katerim zapolnjujemo vrzel v slovenski humanistični prevodni literaturi. Knjigo sta predstavila prof. dr. Cvetka Tóth in prevajalec Alfred Leskovec.
Kazimir Kolar: Glas noči
13. decembra smo na Besedni potaji gostili Kazimirja Kolarja. O njegovi knjigi Glas noči (Založba Litera) se je z njim pogovarjala prof. dr. Alojzija Zupan Sosič. Kolarjev inovativen romaneskni prvenec Glas noči je razdeljen na štiri podobe in napreduje iz sedanjosti v preteklost. Vsaka podoba ima svoj stil pripovedovanja in predstavlja določeno življenjsko postajo burnega protagonistovega življenja. Zgodbo pripoveduje 28-letni zgodovinar, obremenjen s psihozo. V celotni zgodbi romana ni nič izmišljenega. V njej se zrcali avtorjevo dejansko življenje in njegova fascinacija nad fenomenom psihoze.
dr. Jasna Podreka: Bila si tisto, kar je molčalo. Intimnopartnerski umori žensk v Sloveniji
7. decembra smo govorili o knjigi dr. Jasne Podreka, ki je izšla pri Znanstveni založbi FF, Bila si tisto, kar je molčalo. Intimnopartnerski umori žensk v Sloveniji. Monografija prinaša podroben vpogled v značilnosti intimnopartnerskih umorov žensk v Sloveniji. Vsebina je zasnovana na teoretskem razumevanju nasilja na splošno ter specifično intimnopartnerskega nasilja nad ženskami. V njej je predstavljena razprava o umorih in potreba po spolno specifičnem proučevanju intimnopartnerskih umorov ter teoretska konceptualizacija intimnopartnerskega nasilja in umorov žensk. Gre za eno redkih del, ki se s sociološke perspektive ukvarjajo z vprašanjem intimnopartnerskih umorov v Sloveniji. O knjigi so spregovorile avtorica knjige dr. Jasna Podreka, prof. dr. Milica Antić Gaber ter prof. dr. Katja Filipčič. Pogovor je vodila Nika Kovač.
Ellen Meiksins Wood: Od državljanov do gospode. Socialna zgodovina zahodne politične misli od antike do srednjega veka
Na Besedni postaji smo 29. novembra govorili o knjigi Ellen Meiksins Wood, Od državljanov do gospode. Socialna zgodovina zahodne politične misli od antike do srednjega veka. Ellen Meiksins Wood (1942–2016) je bila ena najvidnejših in najpomembnejših sodobnih političnih teoretičark na področju marksizma ter vplivna in inovativna zgodovinarka politične filozofije. Njena knjiga Od državljanov do gospode, ki je bila pred kratkim prevedena v slovenski jezik in v kateri avtorica prvenstveno raziskuje zgodovinske okoliščine, ki so botrovale oblikovanju politične teorije od antike do poznega srednjega veka, elegantno prikaže oboje. V pogovoru so sodelovali dr. Nada Grošelj, Marko Hočevar in dr. Tibor Rutar.
Izabela Morska (Filipiak) o (ne)možatosti v poljski literaturi na primeru podobe lovca
Na Besedni postaj je 24. novembra predavala Izabela Morska (Filipiak), ena najvidnejših poljskih literarnih ustvarjalk, intelektualk in strokovnjakinj za družbenospolske študije, in sicer o (ne)možatosti v poljski literaturi na primeru podobe lovca. Pesmi Izabele Morske v prevodu Tatjane Jamnik so bile uvrščene v antologijo Brez besed ji sledim: sodobna evropska lezbična poezija (Ljubljana: ŠKUC, 2015). Pogovor je potekal v poljščini, s povzetki v slovenščini. Pogovor so organizirali Knjigarna Filozofske fakultete in Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Kulturno-umetniško društvo Police Dubove in Inštitut Adama Mickiewicza.
Prevod predstavitve je dosegljiv tu >
Noam Chomski: Kdo vlada svetu?
Na Besedni postaji so se 15. novembra pogovarjali prof. ddr. Rudi Rizman, prof. dr. Žiga Vodovnik in študent sociologije in novinar Mladine Igor Jurekovič. Povod za pogovor je bil izid knjige Noama Chomskega Knjiga Kdo vlada svetu?, ki v 23 ›slikah‹ prikaže zgodovinske korenine in aktualne posledice ameriškega intervencionizma povsod tam, kjer je politika v zadnjih dveh stoletjih prepoznavala strateške politične ali ekonomske prednosti, katerih Američani niso želeli prepuščati drugim – drugim (konkurenčnim) dejavnikom ali preprosto domačinom. Ker pa je svet nadvse raznobarven in je v njem težko totalitarno ohranjati eno sámo linijo hegemonije, ni treba veliko, da se iz začetne odločne in brezkompromisne obrambe ›tekovin‹ brutalnega kapitalizma rojevajo čudna protislovja. Vprašanje ›kdo vlada svetu‹ je tako v precejšnji meri naslovljeno tudi na intelektualno, humanistično, racionalno ›elito‹ globalne javnosti. (založba Modrijan)
dr. Alojzija Zupan Sosič: Teorija pripovedi
Na Besedni postaji smo 8. novembra govorili o knjigi prof. dr. Alojzije Zupan Sosič, Teorija pripovedi. Vsi radi pripovedujemo, poslušamo, gledamo ali beremo različne pripovedi. Da bi jih lažje brali, razumeli in razlagali, lahko pa tudi pripovedovali in pisali, bo poskrbela omenjena znanstvena monografija. Njena knjiga je zasnovana kot križanec med znanstveno monografijo, strokovnim priročnikom in geslovnikom, združuje pa pregled glavnih konceptov, ki so v rabi pri analizi in interpretaciji pripovedi, kot tudi prikaz metodoloških usmeritev, znotraj katerih so se ti koncepti razvili. Z avtorico se je na Besedni postaji pogovarjala doc. dr. Darja Pavlič. Tokratno Besedno postajo smo pripravili skupaj z založbo Litera.
Tekla bo kri: (ne)smiselnost upodabljanja nasilja v fantazijskih romanih
19. oktobra se je odvila Besedna postaja, ki smo jo naslovili s Tekla bo kri: (ne)smiselnost upodabljanja nasilja v fantazijskih romanih. Kot je sedaj že tradicija, sta se Sergej Hvala – Sneti in Jure Preglau ponovno srečala na pogovoru o fantazijski literaturi. Tokrat se jima je v razglabljanju pridružila prevajalka Kaja Bucik Vavpetič. Seveda ne po naključju, saj je pri založbi Mladinska knjiga pred kratkim izšel njen prevod knjige Izruvana avtorice Naomi Novik. Kakšen mesec prej pa je pri isti založbi izšel Sergejev prevod knjige Klic orožja, ki je prva knjiga iz trilogije Prvi zakon, razvpitega avtorja Joeja Abercrombieja. Rdeča nit pogovora je bilo upodabljanje nasilja v fantazijskih romanih. Ima množično pošiljanje ljudi v onostranstvo kakšen cilj, ali gre zgolj za avtorjevo orodje fascinacije bralca? Poleg tega je bilo govora o antijunakih, ženskih avtoricah, poljski folklori, prevajalskih orehih in drugem.
Zmago Šmitek, Mandale – tajni vrtovi razsvetljenja
Besedna postaja v Knjigarni FF: Zmago Šmitek, Mandale – tajni vrtovi razsvetljenja (Beletrina, 2016), 30. maja 2017. Vzorci mandal, ki so se nekoč selili z azijskimi romarji, menihi in trgovci tisoče kilometrov daleč, ne glede na vse težave in nevarnosti, danes zlahka dosegajo vse dele sveta, bodisi prek množičnih medijev ali varno shranjeni v letalski prtljagi turistov. Mandale so sestavni del naših modernih življenj. Najdemo jih praktično vsepovsod, a pogosto ne vemo, od kod prihajajo, kaj je botrovalo njihovemu nastanku in del kakšnih socialnih in religioznih praks so mandale na vzhodu bile in pogosto še zmeraj so. Govorili smo o antropoloških in prostorskih vidikih mandal, v pogovor pa sta sogovornika vpletla tudi avtorjeve neposredne izkušnje s tridesetletnih potovanj po Aziji, na podlagi katerih je ta dragocena knjiga tudi nastala. Z zaslužnim profesorjem Zmagom Šmitkom se je pogovarjal dr. Boštjan Kravanja.
Boris A. Novak: Bivališča duš
18. maja smo na Besedni postaji predstavili Bivališča duš pesnika Borisa A. Novaka (Goga, 2017). Bivališča duš so tretja, zadnja knjiga 40.000 verzov obsežnega epa Vrata nepovrata. V njej se je pesniški velemojster Boris A. Novak vrnil k bolj lirskemu registru, ki je vpet v močno kompozicijo 99 spevov. Ta knjiga predstavlja sintezo celote in sklepno nadaljevanje prvih dveh, obenem pa se po jezikovnem tonu in pesniških videnjih od njiju bistveno razlikuje. Sklepni akordi so elegični, tudi zelo osebni, v zaključne apokaliptične tone pa se brez dvoma vpisuje tudi skrajno napeta svetovna situacija, ki jo živimo. "Če v Zemljevidih domotožja prevladuje poetizacija različnih krajev ter njihove čustvene in simbolne globine, in če v Času očetov prevladuje mitologizacija spomina na junake in antijunake, predvsem prednike, sorodnike, družinske in osebne prijatelje, je za Bivališča duš značilna zgodbotvorna poetika, ki v zgodbi vidi bistvo zgodovine ter najvišjo kategorijo človeškega spomina, zavesti in duha.” (iz spremne besede Janeza Vrečka). Z red. prof. dr. Borisom A. Novakom se je pogovarjal red. prof. dr. Janez Vrečko.
Gorazd Kocijančič, O nekaterih drugih: štirje eseji o preobilju - O Živalih - O sanjah - O ekscesu jezika - O mračnem niču
Besedna postaja v Knjigarni FF: Gorazd Kocijančič, O nekaterih drugih: štirje eseji o preobilju - O Živalih - O sanjah - O ekscesu jezika - O mračnem niču (Beletrina, 2016). Knjiga O nekaterih drugih je nenavadna knjiga. Prek štirih topik – sanje, žival, jezik nič – zasnavlja filozofijo onkraj delitev na realizem in idealizem, mišljenja identitete in diference. Je pa tudi nadaljevanje: izrisovanja »hipostatičnega sistema«, ki se tu navidezno zgošča ob obrobju, čeprav je nujno artikulacija sredine. Zakaj sanjamo? Ali lahko sploh mislimo, kaj je žival? Ali smo jezikovne biti? Kako (ne)ubežati niču? To niso nepovezani fragmenti neke nikoli dojemljive celote, ampak gradniki mišljenja, ki je v globini svobodno. Z avtorjem se je pogovarjal dr. Alen Širca (9. 5. 2017)
Rok Svetlič, Prenašati bit sveta. Ontologija prava in države
Na Besedni postaji: Rok Svetlič, Prenašati bit sveta. Ontologija prava in države. »Gre za delo s področja klasične ontologije, v katerem se srečujeta dva ključna misleca filozofske tradicije, G. W. F. Hegel in M. Heidegger. Problemsko razprava sodi na področje, ki ga tematizirata Heglovi deli Fenomenologija duha in Oris filozofije pravice. Številne reference na prebolevanje metafizike po padcu berlinskega zidu, zlasti v podobi neomarksizma, potrjujejo, kako bogat filozofski instrumentarij ponuja Heglova filozofija za razumevanje anomalij podobe človeka in sveta, ki danes zavezuje Evropo. Knjiga prinaša afirmacijo razsvetljenske paradigme, ki jo na koncu razgrne skozi preinterpretacijo Heideggrovega četvorja kot kraja srečevanja končne in neskončne plati človeka.«
Z avtorjem sta se pogovarjala red. prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat in red. prof. dr. Borut Ošlaj. (18. 4. 2017)
Ičo Vidmar, Nova muzika v New Yorku
Pri založbi Studia humanitatis je pred kratkim izšla izvirna razprava iz sociologije kulture, delo priznanega slovenskega raziskovalca popularnih godb, dr. Iča Vidmarja. V njem analizira bistvene zgodovinske preobrazbe v družbenih pogojih ustvarjanja nove glasbe v New Yorku od 70. let prejšnjega stoletja dalje v povezavi s procesi ekonomske in politične preobrazbe ameriške kulturne prestolnice v neoliberalno globalno mesto. Kaj je nova godba New Yorka danes in kaj naznanjajo procesi njene preobrazbe o procesih gentrifikacije, ne nazadnje v Sloveniji? O tem se je z avtorjem knjige pogovarjal sociolog kulture s Filozofske fakultete, dr. Jože Vogrinc. (11. 4. 2017)
Novo urbano vprašanje
Na Besedni postaji smo 4. aprila na podlagi knjige Novo urbano vprašanje govorili o prostoru in njegovem proizvajanju, ki ga redko razumemo kot polje družbenih bojev. A proizvedeni prostor ni nič drugega kot zamrznjena dominacija, ki ohranja moč preteklih zmag in porazov nad sedanjostjo in prihodnostjo. Prostor določa načine prihodnje rabe in kot duh preteklosti preganja prakse drugačnih oblik bivanja. Vendar, kakor prostor določa, lahko ravno tako tudi osvobaja. Zato morajo postati vprašanja, kakšen prostor in na kakšen način ga proizvajamo, nujni del misli ter praks, ki nasprotujejo obstoječi ureditvi. Andy Merrifield svoje delo zaključi z uporom. Mi smo z njim začeli – v pogovoru Klemna Ploštajnerja s predstavniki treh ljubljanskih iniciativ: Onkraj gradbišča, Tovarna Rog in Stanovanjska zadruga Zadrugator.
dr. Lilijana Burcar: Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe
21. marca 2017 smo na Besedni postaji govorili o knjigi prof. dr. Lilijane Burcar, Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe (Založba Sophia, 2015). Gre za teoretsko in družbenokritično študijo o institucionalnem patriarhatu in vprašanju emancipacije žensk, ki ne zapada v posplošene ideološke prikaze obravnavanih tematik, temveč se opira na podrobne analize primerov in njihovo širšo zgodovinsko umeščenost. V pogovoru z avtorico so sodelovale dr. Maca Jogan, dr. Metka Mencin Čeplak in ga. Sonja Lokar.
Večer irske literature in glasbe
Na predvečer sv. Patrika, ki ga proslavljajo tako Irci kot »neirci«, smo v avli FF (16. 3. 2017) priredili literarno-glasbeni večer. S prevajalcema Tino Mahkota in Jakom Andrejem Vojevcem se je o knjigah avtorice irskih korenin Siobhan Dowd pogovarjal Jure Preglau. Barjanski otrok, Čisti krik, Uganka Londonskega očesa in Cesta utehe predstavljajo celoten avtoričin pisateljski opus. (Vsi prevodi so izšli pri Založbi Zala.) Dodamo mu lahko tudi roman Sedem minut čez polnoč, ki ga je po njeni prerani smrti dokončal Patrick Ness. Navduševali smo se nad slikanico Beli muc in menih, ki je nastala po predlogi starodavne irske pesmi, večer pa so glasbeno popestrili D Brincl Bend s tradicionalno irsko glasbo. Po literarnem delu so nam pripravili pravi koncert.
O Sinonimnem slovarju slovenskega jezika
Na Besedni postaji smo 9. marca 2017 govorili o Sinonimnem slovarju slovenskega jezika ali SSSJ, ki je zadnji v vrsti temeljnih jezikovnih priročnikov in na katerega smo Slovenci čakali dolga leta. Kaj nam prinaša, kako je nastajal, komu je namenjen - o vsem tem je na Besedni postaji spregovorila dr. Jerica Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, s katero se je pogovarjala Agata Tomažič. Segli sta tudi v zgodovino, tako smo, denimo, izvedeli, kako so tovrstne slovarje delali v preteklosti, in načeli nekaj tem, ki sodijo v splošno jezikoslovje - kaj je sinonimija, zakaj v jeziku ni popolnih pomenskih ujemanj, katere besedne vrste imajo največ sopomenk.