Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

FF govorí v letu jezikov

FF govorí v letu jezikov

 

Dogodki bodo fotografirani. Fotografije bomo za promocijske namene objavili na spletni strani in družbenih omrežjih Filozofske fakultete UL.

akad. prof. dr. Marko Snoj, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Etimologija in Slovenci (16. 11. 2022, predavalnic 15 ob 18h)
Predavanje se začne z odgovorom na vprašanje, kaj je bila etimologija nekdaj, kaj je danes in kakšne poti vodijo do verjetne ali gotove etimološke razlage. Nadaljuje se z najpomembnejšimi mejniki v razvoju etimološke znanosti, pri katerih smo Slovenci sodelovali v zavidljivem obsegu. Razvoj in stanje etimologije je ilustrirano z razlagami, ki so razumljive tudi nejezikoslovcem in celo nehumanistom.

 

doc. dr. Anita Srebnik, Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

Premagovanje jezikovnih preprek v večjezični Evropi s pomočjo jezikovne tehnologije (23. 11. 2022, predavalnica 15 ob 18h)
Eden evropskih temeljev je večjezičnost, ki je vse bolj podrejena mehanizmu, opisanim z besedami nizozemskega jezikoslovca de Swaana: “Več kot je jezikov, več je angleščine.” Na ravni EU sicer v okviru digitalne jezikovne politike potekajo prizadevanja za resnično večjezičnost (ELG, ELRC itd.), s katero bi premagovali jezikovno razdrobljenost in prepreke ter z razvojem jezikovne infrastrukture dosegli enakopravnost med jeziki. Pomemben cilj jezikovnih tehnologij in umetne inteligence je mdr. tudi globoko razumevanje naravnega jezika (Deep Natural Language Understanding), ko naj bi tehnologija “razumela” vsebino in kontekst besedila v naravnem jeziku in se sprotno odzivala. To trenutno še ni mogoče, saj je UI še preveč vezana na samo obliko, medtem ko razumevanja jezika ni zmožna. V prihodnosti bo torej še kako pomembno raziskovanje strojno podprte obdelave jezika in iskanje odgovorov na vprašanja, kako “bere” stroj v primerjavi s človekom, npr. pri avtomatskem prevajanju besedil.

 

prof. dr. Jana S. Rošker, Oddelek za azijske študije

Jezik in resničnost skozi prizmo kulturnih pogojenosti: Razmerje med koncepti in objekti pri Adornu in Gongsun Longu (7. 12. 2022, predavalnica 15 ob 18h)
Predavanje bo osvetlilo pomen jezika z vidika metodologije transkulturnih študij. Posvetili se bomo vprašanjem o tem, na kakšen način ljudje konceptualiziramo in izražamo resničnost. Pri tem se bomo dotaknili razmerja med univerzalnostjo človeškega bitja in njegovega spoznavnega aparata na eni ter partikularnostjo kulturne pogojenosti konceptov in kategorij na drugi strani. Na tej osnovi bo predavateljica predstavila vlogo kulturno pogojenih referenčnih okvirov in pomen diskurzivnega prevajanja v procesih prenašanja pomenov iz enega socio-kulturnega območja v drugo. V nadaljevanju bo izpostavila osrednje probleme, s katerimi se soočajo raziskovalke in raziskovalci sodobne teorije primerjalne filozofije; predstavila bo novo, post-primerjalno metodo transkulturne filozofske sublacije in jo demonstrirala na konkretnem primeru kontrastne analize razumevanja razmerja med koncepti in objekti v teoriji kitajskega logika Gongsun Longa na eni in nemškega filozofa Theodorja W. Adorna na drugi strani.  Na tem konkretnem primeru bo predavanje po eni strani prikazalo delovanje metode transkulturne sublacije, po drugi pa bo izpostavilo, na kakšen način nas lahko vzajemna komplementarnost teorij, ki so zakoreninjene v različnih kulturno pogojenih referenčnih okvirih, privede do novih spoznanj, idej, ali hipotez.

 

prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar, Oddelek za prevajalstvo

Jezikoslovje, pragmatika, prevajanje na primeru francoskega literarnega prevoda v slovenščino (15. 12. 2022, predavalnica 18 ob 18h)
Jezikoslovje kot znanstvena disciplina je v različnih obdobjih izkazovalo različne poudarke, mi pa se bomo osredotočili na prehod s strukturalnega modela na funkcijskega in bomo predstavili funkcijsko jezikovno teorijo z vidika skladnje in semantike ter se navezali na pragmatiko kot vedo, ki jezikovni izraz povezuje s kontekstom. Zanimivi pojmi, s katerimi pragmatika obogati jezikoslovje, so presupozicija, implikatura in topos: ti igrajo pomembno vlogo pri prevajanju, saj marsikdaj določijo tok argumentacije, ki v ciljnem jeziku ne bo nujno enak kot v izvornem. V luči pragmatične analize predstavimo več kontekstualno vezanih primerov izvirnikov in prevodov, kjer v ciljnem jeziku prevajalec postopa z rabo eksplicitacije kot ene od prevodnih univerzalij. Na primeri iz prevodov avtorjev Sylvaina Tessona, Amina Maaloufa, Patricka Modianoja, Delphine de Vigan in neliterarnih besedil predstavimo ustrezne in manj ustrezne pristope ter pomoč, ki jo pri trenju prevajalskih orehov lahko nudijo jezikoslovne teorije.

 

doc. dr. Anka Slana Ozimič, Oddelek za psihologijo

Jezik in možgani (23. 2. 2023, predavalnica 2 ob 18h)
Jezikovne sposobnosti so najbolj osupljive sposobnosti človeškega uma. So v središču tega, kar pomeni biti človek. Omogočajo nam hitro in učinkovito izražanje misli in čustev ter neskončno možnosti generiranja novih idej iz “starih” elementov. Iz teh razlogov je jezik pomembna in hkrati zahtevna tema raziskovanja v nevroznanosti. V predavanju bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, kako možgani podpirajo razumevanje in produkcijo govora, branje in pisanje. Vprašali se bomo tudi, kako podpirajo pridobivanje jezika že zelo zgodaj v razvoju, kako so videti možgani oseb, ki govorijo več jezikov, in kako možgani omogočajo razumevanje znakovnega jezika ter branja Braillove pisave.

 

doc. dr. Ana Zwitter Vitez, Oddelek za romanske jezike in književnosti

Analiza besedil v forenzičnih preiskavah (2. 3. 2023, predavalnica 2 ob 18h)
V sodnih postopkih se pogosto izkaže, da jezik ni le sredstvo za sporazumevanje, ampak tudi sredstvo, s katerim ljudje zavestno ali nezavedno povzročamo različne nesporazume. Na sodiščih se pojavljajo pogodbe, oporoke ali poslovilna pisma dvomljivega izvora, v javnosti pa odmevajo primeri plagiatorstva in grozilnih pisem. V takšnih primerih je mogoče uporabiti analitične postopke, ki omogočajo ugotavljanje avtorstva in profiliranje avtorjev besedil. V predavanju bodo predstavljene metode, potenciali in omejitve raziskav s področja forenzične analize besedil. 
Zoom

 

izr. prof. dr. Matej Hriberšek, Oddelek za klasično filologijo

Očrt etimološke stroke v antiki (16. 3. 2023, predavalnica 2 ob 18h)
Začetki ukvarjanja z etimologijo, ki jo je grški slovničar Dionizij Tračan (ok. 170–90) opredelil kot enega od šestih sestavnih delov slovnice, segajo nazaj vse do Homerjevih in Heziodovih pesnitev, v katerih najdemo prve preproste razlage imen grških bogov, polbogov in junakov; nekaj zanimivih etimoloških utrinkov najdemo celo v delih antičnih dramatikov. Z raziskavami pravilne rabe in pomenov besed so se ukvarjali sofisti, v svojih razmišljanjih in razpravah so se z etimološkimi vprašanji ukvarjali filozofi, npr. Heraklit in Demokrit, še zlasti pa Platon (dialog Kratil) in za njim Aristotel. Prav posebno pozornost pa so etimološkim raziskavam namenjali učenjaki stoiške filozofske šole. Že v antiki najdemo tudi prva strokovna dela in razprave o etimologiji, pa tudi prve etimološke slovarje (npr. Apolodor iz Aten, Demetrij iz Adramitiona, Filon Aleksandrijski, Orion iz Teb, Metodij idr.).

 

prof. dr. Metka Furlan, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Hetitščina – starosta indoevropskih jezikov brez ženskega in moškega slovničnega spola (30. 3. 2023, predavalnica 2 ob 18h)
Predstavljene bodo jezikovne značilnosti hetitščine, najstarejšega izpričanega indoevropskega jezika z neprekinjeno pisno tradicijo med 17. in 13. stoletjem pred našim štetjem, ki se uvršča v anatolsko skupino indoevropskih jezikov. Izpostavljena bo pomembna vloga hetitščine pri prenovi rekonstrukcije indoevropskega prajezika, ki je bila narejena na podlagi drugih starih in starejših indoevropskih jezikov, še preden je bila hetitščina prepoznana kot jezik indoevropske jezikovne družine. Njen sistem binarnega slovničnega spola s splošnim in srednjim spolom, ki ga izkazujejo tudi vsi drugi jeziki anatolske skupine, pa dodatno utrjuje razlago, da sta nastanek ženskega spola in tudi moškega sekundarni in pozni slovnični kategoriji praindoevropščine.

 

doc. dr. Ina Ferbežar, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Oddelek za slovenistiko

Izmerjeni jezik (6. 4. 2023, predavalnica 2 ob 18h)
Kaj je (jezikovno) znanje? Ali ga je mogoče izmeriti? Kdo je odgovoren zanj? Kaj imajo skupnega tehtnica, termometer, ravnilo – in Pepelkin čeveljček? Ali je »meter« lahko elastičen? Kaj je koncept ravno-že/še-sprejemljivega govorca? Kaj je jezikovno prepletanje? Kaj ima vse to s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom? In ali se je o tem sploh smiselno spraševati?

 

prof. dr. Vera Smole, Oddelek za slovenistiko

O slovenskih narečjih: ob 70. obletnici smrti akad. prof. dr. Frana Ramovša (13. 4. 2023, predavalnica 2 ob 18h)
Slovenska narečja so tista jezikovna različica, za katero na eni strani vlada prepričanje, da izginevajo, po drugi strani pa so vse bolj prisotna v medijih, literaturi, kulturi ... V predavanju se bomo sprehodili skozi zgodovino njihovega nastanka, se spomnili zunajjezikovnih vzrokov za njihovo raznolikost, poskusov klasifikacij do prve znanstvene in naprej, spregovorili o njihovi današnji (ne)prestižnosti v različnih pokrajinah, spoznali možnosti poslušanja posnetkov na spletu, kakšnega tudi poslušali in skupaj ugotavljali njegovo narečno poreklo ter najbolj prepoznavne značilnosti.

 

prof. dr. Mateja Petrovčič, doc. dr. Kristina Hmeljak Sangawa, doc. dr. Hyeonsook Ryu in Klaudija Lukman, Oddelek za azijske študije

Vzhodnoazijske pisave od želvjih oklepov do mobilnih naprav (20. 4. 2023, predavalnica 2 ob 18h)
Predavanje predstavi nastanek, razvoj in ustroj kitajske pisave ter kompleksne mehanizme, s katerimi se je kitajska pisava uporabila oz. prirejala za zapis drugih, povsem drugačnih vzhodnoazijskih jezikov, kot sta korejščina in japonščina. Iz teh sistemov izhajajo izredno zanimivi izzivi, s katerimi so se srečevali pisarji in slovaropisci, ki so poskušali tisoče pismenk urediti na čim bolj sistematičen in pregleden način. Problematika velike količine pismenk je zopet postala aktualna v času telegrafije in nato v informacijski dobi, ko sta bili potrebni kar dve desetletji raziskav, da so informacijsko-komunikacijske tehnologije zmogle začeti uspešno podpirati tudi vzhodnoazijske pisave in jezike.

 

izr. prof. dr. Matej Šekli, Oddelek za slavistiko 

Zakaj je jezik heiligenkreuških števnikov zgodnja slovenščina? (11. 5. 2023, predavalnica 2 ob 18h)
V Heiligenkreuški rokopis (Heiligenkreuz OCist., Cod. 250), ki je nastal v cistercijanskem samostanu Heiligenkreuz v Dunajskem gozdu v 12. stoletju, so bili v času nastanka rokopisa kot kustode (oznake zaporedja lege listov v besedilu) z besedo vpisani števniki od 1 do 10, ki so nedvomno slovanskega izvora. Avtorja prve objave in prve jezikoslovne interpretacije teh števnikov, poljska jezikoslovca Tadeusz Lewaszkiewicz in Wiesław Wydra v svojem članku (Rocznik Slawistiyczny, 2021) zapišeta, da natančna genealoška določitev zapisanega slovanskega jezika ni možna (na osnovi nekaterih jezikovnih lastnosti števnikov se sicer bolj nagibata k mnenju, da gre za jezik slovenskega prostora, ne izključujeta pa, da je njihova jezikovna osnova lahko tudi poljska). Ta njuna izjava je vsekakor velik izziv za (zgodovinsko)primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov, saj primerjalno jezikoslovje – če jezikovno gradivo to dopušča – namreč s svojo eksaktno metodologijo omogoča prav to, natančno genealoško jezikovno določitev poljubnega jezikovnega sistema. 

 

izr. prof. dr. Primož Vitez, Oddelek za romanske jezike in književnosti

Literarno prevajanje kot etična gesta (25. 5. 2023, predavalnica 2 ob 18h)
Prevajanje je jezikovna dejavnost, pri kateri stopa človek v dejaven stik z jezikovno tvorbo, ki jo je pred njim že izoblikoval nekdo drugi. Obstajajo izvirna besedila, ki so prevajalcu nedostopna zaradi specifične zlitosti zvočnih in semantičnih struktur. To je temeljna značilnost poetičnih besedil, v katerih forme niti zasilno ni mogoče ločiti od vsebine. Prevajalec mora kot poglobljen bralec to dejstvo jasno uzavestiti. Včasih je zavrnitev prevajalskega posega odgovorno dejanje. Odgovorna jezikovna drža proizvede in usmerja kritičen pogled, s katerim prevajalec motri (tuje) izvirno besedilo in (svoje) avtorsko izvajanje. Kritičen pogled je odgovor na krizo: avtor jezikovne intervencije naj bi prepoznaval morebitne pomanjkljivosti v svoji izrazni zmožnosti in te vrzeli skušal premoščati z nabiranjem in obdelavo jezikovnih izkušenj. Prevajalsko krizo lahko krepijo tudi šibke točke ali pa nedosežne kvalitete izvirnika. Kriza je polje spopada. Kritičen pogled v sebi obenem nosi kriterij: prevajalec mora dosledno vztrajati pri čim izčrpnejši, čim bolj celostni analizi izvirnega teksta v kontekstu in se držati tistih prvin lastne jezikovne občutljivosti, ki mu omogočajo efektno bralsko analizo in prevajalsko strategijo. Kriterij je merilo – merilo koherence, celostne zaokroženosti, prepoznane v izvirnem besedilu in oblikovane v prevodu. Kritičen pogled je izmera možnosti, merilo, po katerem prevajalec odloča o usodi teksta. Kriterij je polje ustvarjalne politike.

Video

FF Govori - Matej Šekli - Zakaj je jezik heiligenkreuških števnikov zgodnja slovenščina?

FF govorí - Mateja Petrovčič - Vzhodnoazijske pisave od želvjih oklepov do mobilnih naprav

FF govorí - Vera Smole - O slovenskih narečjih: ob 70. obletnici smrti akad. prof. dr. Frana Ramovša

FF govorí - doc. dr. Ina Ferbežar - Izmerjeni jezik

FF govorí - prof. dr. Metka Furlan: Hetitščina – starosta indoevropskih jezikov brez ženskega in moškega slovničnega spola

FF govorí - izr. prof. dr. Matej Hriberšek - Očrt etimološke stroke v antiki

doc. dr. Anka Slana Ozimič, Oddelek za psihologijo - Analiza besedil v forenzičnih preiskavah

doc. dr. Anka Slana Ozimič - Jezik in možgani

prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar: Jezikoslovje, pragmatika, prevajanje na primeru francoskega literarnega prevoda v slovenščino

FF govorí - prof. dr. Jana S. Rošker: Jezik in resničnost skozi prizmo kulturnih pogojenosti: Razmerje med koncepti in objekti pri Adornu in Gongsun Longu

FF govorí - doc. dr. Anita Srebnik: Premagovanje jezikovnih preprek v večjezični Evropi s pomočjo jezikovne tehnologije

akad. prof. dr. Marko Snoj: Etimologija in Slovenci