Odprt dostop do rezultatov raziskovalnega dela je v interesu raziskovalne skupnosti, pa tudi oblikovalcev javnih politik, medijev in na splošno zainteresirane strokovne javnosti. Odprti dostop omogoča večjo vidnost rezultatov raziskovalnega dela, hkrati pa je tovrstno objavljanje rezultatov skladno s politiko financerjev, da morajo biti rezultati raziskav, sofinanciranih z javnimi sredstvi, odprto dostopni.
Na Filozofski fakulteti smo v zadnjih letih organizirali vrsto srečanj, delavnic in konferenc o odprtem dostopu v znanosti. Posnetke si lahko ogledate spodaj.
Oglejte si tudi informacija o odprti znanosti na spletni strani Univerze v Ljubljani.
Repozitorij je digitalni prostor za shranjevanje digitalnih objektov, opisanih s standardiziranimi metapodatki, ki omogoča dostop do njih (Slovar odprte znanosti).
Podatkovna objava je objava v podatkovnem repozitoriju, ki vsebuje celovito dokumentirane podatke, opremljene z bibliografskimi informacijami in s trajnim identifikatorjem, ter pri kateri je bil opravljen pregled kakovosti (Slovar odprte znanosti).
Trajni identifikator (eng: persistent identifier, PID) je enolični zapis, ki trajno nedvoumno označuje digitalni objekt ter omogoča enoznačno prepoznavo (Slovar odprte znanosti).
Izbira ustreznega repozitorija
Področni repozitorij je repozitorij, specializiran za shranjevanje in dostop do digitalnih objektov posebej opredeljenega znanstvenega področja.
- Področni repozitoriji ponujajo specializirano storitev, ki prispeva k višji kakovosti objav. V njih delujejo strokovnjaki, specializirani za določene vrste podatkov, ki pregledajo gradivo. V večini primerov nudijo pomoč tudi tekom načrtovanja zbiranja podatkov, samega procesa zbiranja ter obdelave podatkov.
- Uredba o izvajanju raziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti v 5. členu predvideva prednostno izbiro nacionalnega ali mednarodnega področnega podatkovnega repozitorija.
V Sloveniji delujeta dva nacionalna področna podatkovna repozitorija:
- Arhiv družboslovnih podatkov (ADP) je področni podatkovni repozitorij, katerega poslanstvo je opravljanje podatkovnih storitev za podporo raziskovanju, izobraževanju in za splošno javno korist na področju družboslovja v Sloveniji.
- Repozitorij CLARIN.SI omogoča skrbništvo in objavo jezikovnih virov, kot so korpusi, leksikoni, avdio- in videoposnetki, slovnice, jezikovni modeli itd.
Raziskovalci se lahko pri iskanju in izbiri ustreznega področnega podatkovnega repozitorija poslužijo tudi iskalnika re3data.org ali FAIRsharing.org.
Institucionalni repozitorij je repozitorij, ki ga upravlja posamezna ustanova pod svojimi pogoji in v katerem sta omogočena shranjevanje ter dostop do digitalnih objektov raziskovalcev in drugih, ki raziskujejo pod okriljem te ustanove.
V Sloveniji delujejo naslednji institucionalni repozitoriji:
- Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL)
- Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (DKUM)
- Repozitorij Univerze na Primorskem (RUP)
- Repozitorij Univerze v Novi Gorici (RUNG)
- Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS)
- Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij (ReVIS)
Splošni repozitorij je repozitorij, ki omogoča shranjevanje in dostop do digitalnih objektov ter nima posebej opredeljenega znanstvenega področja ali institucije.
- Odprti so za vse, saj uporabnikom ne postavljajo ne institucionalnih ne vsebinskih omejitev.
- Ne opravljajo pregleda kakovosti objav.
Primer uveljavljenega splošnega repozitorija iz mednarodnega prostora je Zenodo.
Za več informacij glej Spoznaj FAIR: priročnik o odprti znanosti v Sloveniji (ur. Sonja Bezjak, Koper, 2024).