Center za pedagoško izobraževanje

Konference

Druga konferenca na temo kremacij v arheologiji bo v okviru Filozofske fakultete potekala med 7. in 10. majem 2024.

Informacije o programu konference najdete na spletni strani CIA 2024.

Prijavo oddate na povezavi.

 

Projekt je bil sofinanciran iz sklada ISF FF 2024 v okviru institucionalnega stebra financiranja. 

26.–27. junij 2024
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Konferenca By the Book povezuje raziskovalce, področne strokovnjake in izobraževalce pri raziskovanju ključnih vidikov založništva in pospeševanju založniških študij. Prispevki na konferenci bodo tako z akademskega kot tudi z gospodarskega področja in prav zato je konferenca, ki obeležuje že 9. leto, tako edinstvena. Osrednja točka letošnje konference bodo pereči izzivi, s katerimi se soočamo pri oblikovanju trajne vrednosti na tehnološkem, ekonomskem ali socialnem področju. Ta korenito vpliva na industrijsko panogo in nas spodbuja k vrednotenju navad in strategij interesnih skupin v industriji – od avtorjev, založnikov in urednikov do knjigarn in bralcev.

Rok za oddajo prispevkov je potekel.

Prijavo na konferenco oddate na povezavi.

Kotizacija znaša 275 evrov, tudi če se konference udeležite brez prispevka. Za doktorske študente velja znižana kotizacija 125 evrov.

Program konference

Za nadaljnje informacije smo dosegljivi na e-naslovu bythebook9@ff.uni-lj.si.

Odbor konference
Kamila Augustyn, Uniwersytet Wrocławski
Christoph Bläsi, Johannes Gutenberg Universität Mainz
Jaka Gerčar, Univerza v Ljubljani
Miha Kovač, Univerza v Ljubljani
Angus Phillips, Oxford International Centre for Publishing
Madeleine Span, Universität für angewandte Kunst Wien

Partnerji

Partnerji konference

Projekt je bil sofinanciran iz sklada ISF FF 2024 v okviru institucionalnega stebra financiranja. 

Pedagoško-andragoški dnevi (PAD) 2024 bodo v četrtek, 25. januarja 2024, s pričetkom ob 9. uri, potekali na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Prvo polovico leta 2023 sta zaznamovala dva primera brutalnega nasilja med mladostniki pri nas in v bližnji okolici, ki sta zamajala naše predstave o nenevarnem vrstniškem nadlegovanju (bulyingu): brutalen pretep deklet na strehi nakupovalnega središča v Celju, ki ga je s pasivnim opazovanjem in snemanjem z mobilnimi telefoni spremljala množica vrstnikov, in streljanje na beograjski osnovni šoli, podobno ekscesom v ameriških šolah. Kar je šokiralo splošno in strokovno javnost, je bila brutalna oblika nasilja, v celjskem primeru pa tudi brezčutnost pasivne množice, ki nasilja ni poskusila zaustaviti, ampak ga je s snemanjem in deljenjem posnetkov celo spodbujala. Odzive domače strokovne javnosti lahko primerjamo s tistimi v ZDA po prvem razvpitem množičnem strelskem pohodu v Columbinu, ko je ameriška zvezna politika uvedla politiko ničelne tolerance do nasilja. In ker o učinkih četrtstoletne zgodovine uvajanja te politike ne le v ZDA danes vemo preveč, da bi lahko tolerirali lahkotno zagovarjanje »trde roke«, s katerim naj bi uspešno preprečevali vrstniško nasilje, bomo na posvetu razgrnili različne pristope k reševanju te vzgojno-disciplinske problematike.

Tematika nasilja pa ni aktualna tema samo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, temveč tudi v različnih organizacijah, podjetjih in zavodih, kjer med zaposlenimi prav tako prihaja do različnih oblik nasilja, predvsem prikritega psihičnega in čustvenega nasilja oz. mobinga na delovnem mestu, zato se bomo na PAD 2024 posvetili izzivom, razmislekom in iskanju skupnih rešitev tudi glede tovrstne problematike.

V dopoldanskem delu PAD se bodo zvrstila tri plenarna predavanja, ki bodo vsako s svojega zornega kota obravnavala tematiko vrstniškega nasilja v šolah. Najprej bomo ob izsledkih politike ničelne tolerance do nasilja v ameriških šolah opredelili argumente zoper takšno politiko. Prikazan bo sistemski pristop k obravnavi nasilja. Predstavljenih bo nekaj uspešnih pristopov k zmanjševanju nasilja in drugih oblik neželenega vedenja med otroki in mladostniki: učinki sistematičnega uvajanja restorativnih vzgojnih ukrepov (še posebej vrstniške mediacije) v šolah in učinki projektov, ki za preprečevanje nasilja vpeljujejo vzgojo z umetnostjo, športno-rekreativne dejavnosti in doživljajske projekte, kot na primer vzgojne dejavnosti z živalmi. Prav omenjeni učinki tovrstnih projektov kažejo naravne odzive zadovoljstva in hkrati krepijo prosocialne zmožnosti in sočutje.

V drugem predavanju bomo medvrstniško nasilje opredelili kot problem, ki se pojavlja na vseh šolah po svetu in pri nas in ima izrazito neugodne kratkoročne in dolgoročne posledice tako za vse neposredno vključene kot tudi za opazovalce. Skušali bomo utemeljiti, kaj vse je potrebno za učinkovito preprečevanje in odzivanje šole na medvrstniško nasilje, pri čemer se bomo osredotočili zlasti na vlogo in vedenje učitelja v razredu oz. oddelku ter na vpliv, ki ga ima na vrstniške odnose, socialno vključenost in skrb za dobro delovanje razreda.

Na zadnjem predavanju, ki bo potekalo na daljavo, bosta profesorici z Univerze v Beogradu komentirali nasilje (strelski napad), ki se je zgodilo letošnje leto na osnovni šoli v Beogradu. Zanimalo nas bo, kako sta stroka in politika obravnavali ta dogodek in kakšne smernice za preprečevanje nasilja v prihodnje so sprejeli.

V popoldanskem delu PAD bosta vzporedno potekali dve delavnici, prva o preprečevanju mobinga na delovnem mestu, druga pa o tem, kako voditi razred, da zmanjšujemo verjetnost pojavljanja nasilnega vedenja. Prosimo vas, da si ob prijavi na PAD izberete delavnico, v kateri želite sodelovati.

PAD 2024 bomo zaključili z razpravo na okrogli mizi. Namen slednje je izpostaviti izsledke obeh delavnic, odgovoriti na vprašanja v zvezi z oblikovanjem koncepta vzgoje za nenasilje, izpostaviti izzive za prihodnost ter oblikovati skupne predloge za še bolj kakovostno in hitrejše reševanje problema nasilja tako v šolah kot na delovnem mestu.

Prijavo oddate na povezavi.

Program

8.00–9.00

Prijava udeležencev (pritličje FF)

9.00–9.15

Pozdravni nagovor (pred. 2)
dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete UL in
dr. Klara Skubic Ermenc, predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko

9.15–10.00

Predavanje (pred. 2)
Z nasiljem proti nasilju?
dr. Robi Kroflič (FF Univerza v Ljubljani)

10.00–10.45

Predavanje (pred. 2)
Učiteljeva uglašenost kot pogoj za preprečevanje medvrstniškega nasilja v šoli
dr. Katja Košir (FF Univerza v Mariboru)

10.45–11.15

Odmor za kavo

11.15–12.00

Predavanje na daljavo (pred. 2)
Kriza v šoli in šola v krizi: primer beograjske šole "Vladislav Ribnikar"
dr. Lidija Radulović in dr. Olja Jovanović (FF Univerza v Beogradu)

12.00–13.15

Odmor za kosilo (zunaj FF)

13.15–14.45

 

Delavnici:
1. Preprečevanje mobinga na delovnem mestu
Moderira: dr. Danijela Brečko (pred. 2)

2. Razred kot skupina – kako voditi razred, da zmanjšujemo verjetnost pojavljanja nasilnega vedenja
Moderira: dr. Tomaž Vec (pred. 34)

14.45–15.00

Odmor za kavo

15.00–16.30

 

Okrogla miza: razprava in zaključek (pred. 2)
Pogovorimo se o nasilju
Moderira: dr. Katja Jeznik

Arhiv

Tretja konferenca Evropske zveze za azijsko umetnost in arheologijo bo na Filozofski fakulteti UL potekala med 13. in 17. septembrom 2023.

Informacije o programu konference najdete na spletni strani EAAA.

Prijavo oddate na povezavi

20. Ilešičevi dnevi
Podnebne spremembe in izzivi geografije
22.
–23. september 2023

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo 22. in 23. septembra 2023 v Ljubljani organiziral jubilejne 20. Ilešičeve dneve z mednarodno udeležbo, ki bodo potekali pod naslovom Podnebne spremembe in izzivi geografije.  Posvečeni bodo častitljivemu jubileju zaslužnega profesorja dr. Jurija Kunaverja, ki letos praznuje 90 let.

Kot znanstvena veda se geografija nahaja na stičišču družboslovja, naravoslovja in humanistike, kar  geografinje in geografe opolnomoči za celovito, vzročno-posledično in problemsko razmišljanje o našem planetu. Na eni strani je vzgojno in izobraževalno geografsko delo osrednjega pomena za izzive, ki jih prinašajo globalne podnebne spremembe, na drugi strani pa se soočamo s perečimi vprašanji o položaju geografije v šoli in družbi doma in po svetu, ki jim želimo nameniti poglobljen razmislek.

Dobrodošli vsi, ki vas zanimajo aktualne teme, vezane na trajnostni razvoj, podnebne spremembe, novosti v geografski stroki, nove pristope v geografskem izobraževanju ter reševanje problemov in iskanje rešitev za dobrobit naše stroke tako na področju vzgoje in izobraževanja kot širše.  

Učiteljice in učitelje geografije ter vse geografinje in geografe vabimo k aktivni udeležbi s predavanjem, posterjem (700 mm x 1000 mm) ali delavnico. Avtorji in avtorice izbranih predstavljenih prispevkov boste povabljeni k njihovi objavi v znanstveni reviji Dela in v reviji Geografija v šoli. Tudi če se dogodka ne nameravate udeležiti s prispevkom, vas vabimo, da si že sedaj rezervirate čas za udeležbo, strokovno druženje in živahne razprave. 

Učiteljice in učitelji prejmete za aktivno sodelovanje ali le udeležbo brez aktivnega sodelovanja ustrezno potrdilo na podlagi meril MVI-ja za napredovanje v nazive.   

POMEMBNI DATUMI

 

ZADNJI ROK

KOTIZACIJA

Prijava prispevkov z naslovom in povzetkom v dolžini 250 besed z do petimi ključnimi besedami

23. junij 2023

 

Povratna informacija o sprejetju prispevka

30. junij 2023

 

Zgodnja prijava na konferenco s plačilom kotizacije

7. julij 2023

45,00 EUR

Zgodnja prijava na konferenco s plačilom kotizacije – študenti in študentke*

7. julij 2023

10,00 EUR

Kasnejše prijave s plačilom kotizacije

28. avgust 2023

60,00 EUR

Kasnejše prijave s plačilom kotizacije – študenti*

28. avgust 2023

25,00 EUR

Kotizacija (ki jo plačajo vsi udeleženci in udeleženke) vključuje udeležbo na predavanjih, delavnicah in okrogli mizi, okrepčilo v času odmorov (brez kosil), knjižico povzetkov ter potrdilo o udeležbi. 

*Kotizacija za študente velja za redno vpisane študente 1. in 2. stopnje študija.

PRIJAVA

Organizacijski odbor:
Tatjana Resnik Planinc
Uroš Stepišnik
Mojca Ilc Klun
Matej Ogrin
Ida Knez Račič
Lena Kropivšek
Sašo Stefanovski
Jerica Mrak Pestotnik

Jezikava FF

Z jeziki danes za jutri.
Aktualni izzivi poučevanja jezikov, literatur in kultur
Konferenca Filozofske fakultete, od 5. do 7. oktobra 2023


Živimo v času, polnem intenzivnih družbenih sprememb, ki zahtevajo tudi prevetritev na področju jezikovnega izobraževanja na vseh ravneh, od predšolske, osnovnošolske in srednješolske do visokošolske – še posebej, če želimo izoblikovati jezikovne uporabnike za 21. stoletje, ki bodo sposobni kritičnega mišljenja in reševanja problemov, strpnega sporazumevanja in medkulturnega dialoga, sodelovanja in timskega dela, jezikovne uporabnike, ki bodo globalno in lokalno družbeno odgovorni ter usposobljeni za kreativno in inovativno delovanje.

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je ena vodilnih institucij na področju jezikovnega poučevanja v Sloveniji kot tudi izobraževanja učiteljev za poučevanje najrazličnejših jezikov, zato se nam zdi še posebej pomembno, da se odzovemo na družbene trende in skupaj pogledamo v prihodnost jezikovnega izobraževanja. V ta namen pripravljamo konferenco, ki bo potekala od 5. do 7. oktobra 2023 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vabimo vas, da se nam pridružite pri razmisleku o novih izzivih in možnostih v jezikovnem izobraževanju ter o sožitju kultur za uspešno delovanje družbe 21. stoletja, tako z znanstveno-raziskovalnega kot tudi strokovnega oz. praktičnega vidika primerov dobrih praks.

Vabimo vas, da ob prijavi svojega prispevka izberete eno od tematskih področij:
1.    Raznojezičnost, medkulturnost in interdisciplinarnost.
Uresničevanje idej raznojezičnosti, medpredmetno povezovanje jezikovnih, literarnih in drugih predmetov z najrazličnejših zornih kotov in na vseh ravneh jezikovnega poučevanja, jezikovno prehajanje, medjezikovno in medkulturno (spo)razumevanje, jezikovno občutljivo poučevanje.
2.    Inovativne učne metode in pristopi.
Razvoj in raba novih učnih metod in pristopov pri učenju in poučevanju (npr. demonstrativno učenje, projektno delo, kombinirano učenje, obrnjeno učenje, igrifikacija, raba avtentičnih, zlasti literarnih in multimodalnih besedil za spodbujanje bralne, literarne, estetske, vizualne in multimodalne pismenosti itd.) ter preverjanju znanja jezikov, tudi ob upoštevanju posameznikovih individualnih zmožnosti.
3.    Govorne spretnosti kot ključne kompetence prihodnosti.
Spodbujanje govornih spretnosti za opisovanje, pripovedovanje, poročanje, povzemanje, utemeljevanje, prepričevanje itd. v obliki organiziranja debatnih krožkov, skupnega/javnega branja literarnih del; vpliv afektivnih dejavnikov na razvijanje govornih spretnosti.  
4.    Digitalne tehnologije kot didaktični pripomoček.
Raba digitalne tehnologije kot didaktičnega pripomočka pri učenju in poučevanju jezikov (spletne in mobilne aplikacije, prevajalniki, računalniški programi, platforme itd.) ter izkazovanju pridobljenega znanja (portfolio, videoposnetki, blogi, vlogi, wiki, podkasti itd.).
5.    Povezovanje jezikovnih in strokovnih spretnosti.
Jezik kot orodje za delovanje v strokovnem okolju (npr. pridobivanje in vzdrževanje poslovnih stikov v mednarodnem prostoru, medkulturno razumevanje itd.).

Programski in organizacijski odbor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani:
Tatjana Balažic Bulc
Nina Golob
Jana Kenda
Mojca Leskovec
Nataša Pirih Svetina
Saša Podgoršek
Veronika Rot Gabrovec
Irena Samide
Marjana Šifrar Kalan

Delovna jezika konference bosta slovenščina in angleščina.

Postopek prijave

Prijava prispevkov za predstavitev na konferenci je zaključena.

Prijavo za udeležbo na konferenci oddate na povezavi.

Pomembni datumi:
Oddaja povzetka: do 5. aprila 2023
Povratna informacija o sprejetju prispevka: do 25. aprila 2023
Prijava na konferenco: do 15. septembra 2023

Program

Zbornik:
Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poučevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference

E-naslov konference: letojezikov@ff.uni-lj.si
Spletna stran konference
Partner:           

9. mednarodna konferenca Biennial International Conference on the Linguistics of Contemporary English (BICLCE), prvotno načrtovana za september 2021, bo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v organizaciji Oddelka za anglistiko in amerikanistiko ter Centra za pedagoško izobraževanje potekala med 15. in 17. septembrom 2022. Predhodne konference BICLCE so potekale v Edinburgu (2005), Toulousu (2007), Londonu (2009), Osnabrücku (2011), Austinu TX (2013), Madisonu WI (2015), Vigu (2017) in Bambergu (2019).

Program konference je dostopen na povezavi, prijavo pa oddate prek spletnega obrazca.

Vabljeni na na Pedagoško-andragoške dneve (PAD) 2023, ki bodo v četrtek, 26. januarja 2023 s pričetkom ob 9.00 uri, potekali na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Tematika vzgoje in izobraževanja za vključujočo skupnost je v današnji družbi vedno bolj pomembna. Njen pomen so prepoznali in podprli v Evropskem svetu, Evropskem parlamentu in znotraj Evropske komisije leta 2017, ko so sprejeli evropski steber socialnih pravic. V dokumentu so izpostavili pomen izobraževalne, socialne in kulturne razsežnosti politike v Evropski uniji pri oblikovanju skupne evropske prihodnosti. Prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic pravi, da ima "vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela" (European Education Area, b. l.). Eden od ključnih strateških ciljev sodelovanja na področju vzgoje, izobraževanja in usposabljanja na ravni Evropske unije je prav spodbujanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva, saj so kot prednostna področja izpostavljena: "vključujoče izobraževanje, enakopravnost, pravičnost, nediskriminacija in spodbujanje državljanskih kompetenc" (prav tam). Doseganje ciljev na poti k uresničevanju vzgoje in izobraževanja za vključujočo skupnost v skladu z evropsko agendo pa predstavlja številne izzive v pedagoški in andragoški praksi.

Ker se tudi pri nas na tem področju soočamo s številnimi vprašanji, bomo PAD 2023 posvetili izzivom, razmislekom in iskanju skupnih rešitev, kako prispevati h kakovostnejšemu in hitrejšemu uresničevanju vzgoje in izobraževanja za vključujočo skupnost. V dopoldanskem delu PAD se bodo zvrstila tri plenarna predavanja, v popoldanskem delu bodo potekale tri različne delavnice, PAD 2023 pa bomo zaključili z razpravo na okrogli mizi. Program najdete na povezavi, prijavo pa oddate tu.