Konference

Vabilo k oddaji prispevkov za konferenco

Organizacija konference: Modra fakulteta pri Centru za izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Centrom za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru
Termin konference: petek, 14. november 2025
Kraj izvedbe: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Plenarna predavanja bodo izvedli zasl. prof. Peter Gabrijelčič, Univerza v Ljubljani, zasl. prof. dr. Branka Javornik, Univerza v Ljubljani, in zasl. prof. dr. Danijel Rebolj, Univerza v Mariboru, Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje. 

Cilji konference:

•           ozaveščanje o potrebah po novih znanjih, ki bodo nastale z dolgoživostjo in razvojem umetne inteligence, ter o tem, kaj lahko naredi univerza,

•            razmislek o vlogi humanistike pri soustvarjanju novega znanja in dolgožive družbe ter interdisciplinarnega povezovanja, 

•           kritična razprava o prenosu novega znanja, vlogi učiteljev in tudi o zlorabi informacij o dolgoživosti za manipulacijo potrošnikov,

•           diskusija o inovativnih pristopih za ustvarjanje novega znanja in novih praks (inovativno soustvarjanje) ter drugih karierah v pozni odraslosti in zgodnjem obdobju starosti,

•           premislek o razvoju starosti prijaznega okolja v luči spoznanj, da je okolje, ki je prijazno starosti, prijazno tudi drugim skupinam prebivalstva.

Predloge za prispevke oddate na povezavi: https://www.ff.uni-lj.si/konferenca-mreze-znanja-za-dolgozivo-druzbo-odprta-univerza 

Ob prijavi povzetke prispevkov razvrstite v eno od naslednjih delovnih skupin:

1. Kaj naj univerza vključi v svoje študijske programe, da bo pri študentih soustvarjala znanje za dolgoživo družbo?
Ali izobražujemo strokovnjake za potrebe dolgoživosti?
Ali imamo znanja na različnih področjih (izobraževanje, zdravje, ekonomija, upravljanje, regionalno in prostorsko načrtovanje, geografija, arhitektura, urbanizem, oblikovanje, moda, pravo …), s katerimi soustvarjamo dolgoživo družbo?
Ali univerza ozavešča javnost o dolgoživosti?

2. Kakšna znanja potrebujemo za drugo kariero ter kako na to odgovarjata univerza in delovno okolje?
Kako izobraževati starejše, ki so dejavni na področju dela?
Kako starejše, ki želijo oblikovati drugo kariero, vključevati v izobraževanje? 

3. Kaj lahko univerza stori za razvijanje starosti prijaznega okolja? 
Katere so značilnosti starosti prijaznih univerzitetnih mest?
Kakšne so nove prakse pri urejanju starosti prijaznih mest in občin?
Kaj pomeni »from age-friendly to longevity-ready cities«?

Rok za oddajo povzetkov prispevkov: 20. avgust 2025
Rok za prejem povratne informacije o sprejetju prispevka: 22. september 2025
Kontaktni e-naslov: mof@ff.uni-lj.si 

Programski odbor konference:
doc. dr. Mojca Leskovec, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, predsednica
red. prof. dr. Nives Ličen, Univerza v Ljubljani, Modra fakulteta
red. prof. dr. Vlasta Novak Zabukovec, Univerza v Ljubljani, Modra fakulteta
red. prof. dr. Irma Potočnik Slavič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
izr. prof. dr. Meta Lah, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
izr. prof. dr. Lučka Lorber, Univerza v Mariboru, Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje

Organizacijski odbor konference:
Urška Gruden, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, predsednica
Petra Teslić, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Nina Tušek, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

_{Projekt sofinancirajo Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU in sklad ISF FF 2025 v okviru institucionalnega stebra financiranja.}  

Vljudno vas vabimo na 14. mednarodno konferenco Združenja za preučevanje marmorja in drugih kamnin v antiki (ASMOSIA XIV), ki bo potekala med 15. in 19. septembrom 2025.

 Več informacij: Domov | Asmosia XIV

Prijava: Registration for the 14th International Conference of the Association for the Study of Marble and Other Stones in Antiquity | Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

24. konferenca Mednarodnega združenja za kitajsko filozofijo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 20.–23. junij 2025. 

Več informacij na povezavi https://www.ff.uni-lj.si/en/en/academic-meetings/24th-iscp-conference. 

Od individualizma k skupnosti: je to še izziv?

Vabimo vas na Pedagoško-andragoške dneve (PAD) 2025, ki bodo v sredo, 29. januarja 2025, s pričetkom ob 9. uri, potekali na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Prijava na PAD 2025: https://www.ff.uni-lj.si/prijava-na-pedagosko-andragoske-dneve-pad-2025    
Rok prijave na PAD 2025: sreda, 22. 1. 2025
Rok odjave na PAD 2025: nedelja, 26. 1. 2025
Kotizacija: 45,00 EUR

Letošnja osrednja nit PAD je skupnost, ustvarjanje vključujočih skupnosti za skupno učenje in kakovostno življenje. Če se ozremo v dogajanje okoli nas in malo dalje v svet, se porajajo vprašanja, ali znamo biti skupaj, se učiti drug od drugega v vseh svojih posebnostih in individualnostih, pa hkrati v svoji človečnosti, saj imamo kot ljudje vendarle nekaj skupnega. Nenazadnje se poraja vprašanje, kaj je vse tisto, kar nas razdvaja, ter ali nam je še vrednota prispevati k skupnosti in se potruditi za sobivanje (sožitje) in skupno učenje.

Na PAD se bomo ukvarjali predvsem z vprašanji, kako delujejo različne skupnosti, kakšna je pri tem vloga pedagoških in andragoških delavcev ter z izzivi in strategijami, kako v raznolikih skupnostih doseči medsebojno povezanost, razumevanje in spoštovanje ter skupno učenje.

Eno ključnih vprašanj je, kako lahko v okviru različnih oblik vzgoje in izobraževanja ter vseživljenjskega učenja skrbimo za medsebojno povezanost, oblikovanje vključujočih družbenih skupnosti v nasprotju z naraščajočim individualizmom. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, ali nam je prizadevanje za skupno dobro in sožitje sploh še vrednota in nekaj, za kar si je vredno prizadevati. Kako na ta vprašanja gledajo in odgovarjajo pripadniki različnih generacij in družbenih skupin?

V dopoldanskem delu PAD se bodo zvrstila tri plenarna predavanja, v sklopu katerih bomo obravnavali različne skupnosti. V prvem predavanju bosta dr. Klara Ermenc Skubic in dr. Jana Kalin pod drobnogled postavili vlogo razrednika, ki postaja vse bolj zahtevna in kompleksna. Predstavili bosta, kako je vloga razrednika razumljena v večini evropskih držav ter kakšne rešitve najdemo v državah, kjer prevladuje t. i. anglosaška pedagoška tradicija. V drugem delu pa se bomo osredotočili na izbrane rezultate nacionalne evalvacijske študije Analiza vlog in potreb razrednikov pri vodenju vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni in srednji šoli. Zanimalo nas bo, v čem slovenski razredniki predvsem vidijo svojo vlogo in s kakšnimi izzivi se soočajo.  

Živimo v čedalje bolj slojeviti družbi mnogoterih razlik in sledilo bo predavanje dr. Mete Furlan o pomenu in učinkih medgeneracijskega povezovanja in učenja tako za posameznike kot za širšo družbeno skupnost. Odpirajo se vprašanja o tem, kako v različne medgeneracijske programe vključiti pripadnike različnih generacij in kako doseči tiste iz ranljivih skupin, ki so običajno potisnjeni na rob družbe.

V tretjem plenarnem predavanju dr. Marka Radovana pa bomo obravnavali vprašanja v povezavi z virtualnimi učnimi skupnostmi, ki so vse bolj del našega vsakdana. Osredotočili se bomo na to, kako ustvariti učinkovito digitalno učno okolje, ki presega tradicionalne omejitve spletnega poučevanja, in iskali odgovore na vprašanje, kako v virtualnih učnih skupnostih spodbuditi aktivno participacijo udeležencev in zmanjšati občutja izoliranosti.

V popoldanskem delu PAD bodo vzporedno potekale tri delavnice. Prva bo nadgradnja plenarnega predavanja o vlogi razrednika. Dr. Marjeta Šarić in dr. Katja Jeznik bosta osvetlili poglede in izkušnje šolskih svetovalnih delavcev pri delu z razredniki. Svetovalni delavci so pomembni sogovorniki razrednikom pri njihovem delu z učenci, oddelčno skupnostjo in starši. Na delavnici boste udeleženci delili svoje izkušnje in iskali odgovore na vprašanja, kot so, v čem vidite ključne razrednikove vloge in naloge, na katerih področjih svetovalni delavci (ali drugi strokovnjaki) vidite svojo vlogo pri podpori razrednikovemu delu, v čem so poglavitne ovire za sodelovanje ipd. Skupaj boste iskali rešitve za premagovanje ovir in oblikovali priporočila, ki lahko prispevajo h kakovostnemu medsebojnemu sodelovanju svetovalnih delavcev in razrednikov.

Na drugi delavnici, ki jo bo moderirala Metka Demšar Goljevšček, boste osvetlili filozofska, pedagoška in andragoška teoretska izhodišča, ki raziskujejo razmerje med individualnostjo in skupnostjo. V ospredju pa bo iskanje odgovora  na vprašanje Je odmik od individualizma še mogoč? in osvetljevanje pristopov, s katerimi lahko v različnih učnih okoljih presegamo individualizem.

Na tretji delavnici pa boste pod vodstvom Eme Meden izkusili klasično igro, ki simulira upravljanje skupnega naravnega vira in raziskovali vprašanja, povezana s skupnimi dobrinami in pravili njihove uporabe. Tema je posebej aktualna v času okoljske krize, ki v ospredje (ponovno) postavlja pomen odločanja in odzivanja v skupnosti. Delavnica strokovnim delavcem ponuja ideje in priložnost za razpravo o tem, kako v vzgojno-izobraževalnem procesu obravnavati potrebo in izziv ohranjanja skupnih virov ter spodbuditi trajnostne in skupnostno naravnane prakse.

Prosimo vas, da si ob prijavi na PAD izberete delavnico, v kateri želite sodelovati.

PAD 2025 bomo zaključili z razpravo na okrogli mizi. Namen slednje je izpostaviti ugotovitve in sklepe predavanj in delavnic ter skupno iskanje odgovorov na osrednje vprašanje in dileme, povezane z njim: v kolikšni meri nam je prizadevanje za skupno dobro in sožitje, oblikovanje vključujočih (učnih) skupnosti še vrednota, ali prihaja do razkoraka med deklariranimi vrednotami in tem, kar živimo – vrednotami, ki jih zrcalimo skozi svoja ravnanja. Izpostavili bomo poti in načine delovanja, ki omogočajo, da bo skupnostno učenje znova naša realnost in prihodnost.

Program

ANGAŽIRANA UNIVERZA V DOLGOŽIVI DRUŽBI:
inovativne strategije izobraževanja starejših na univerzah v Sloveniji

Center za izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 8. november 2024

Konferenca je namenjena povezovanju univerz, ki organizirajo izobraževanje starejših (55+), izmenjavi dosežkov raziskovalnega dela in spoznavanju izkušenj pri razvoju novih modelov. S predstavitvijo razvojnih projektov in dobrih praks bomo omogočili kritično preizpraševanje vloge univerze v dolgoživi družbi in razvoja starosti prijazne univerze.
Dolgoživost prinaša izzive za izobraževalce/učitelje, zato bomo na konferenci razmišljali tudi o profesionalnem usposabljanju izobraževalcev starejših v okviru razprav ob letu učitelja, ki je na Filozofski fakulteti UL potekalo v štud. l. 2023/24.
Konferenca naslavlja strokovno javnost, še posebej zaposlene na Univerzi v Ljubljani in univerzah v Sloveniji, ki se zanimajo za vlogo univerze v dolgoživi družbi.

PROGRAM KONFERENCE

PRIJAVA NA KONFERENCO

Programski odbor konference:
Mojca Leskovec, Univerza v Ljubljani, predsednica
Nives Ličen, Univerza v Ljubljani
Meta Lah, Univerza v Ljubljani
Vlasta Novak Zabukovec, Univerza v Ljubljani
Irma Potočnik Slavič, Univerza v Ljubljani
Lučka Lorber, Univerza v Mariboru

Programski svet konference:
Lučka Lorber, Univerza v Mariboru, predsednica
Ksenija Vidmar Horvat, Univerza v Ljubljani
Zdravko Kačič, Univerza v Mariboru
Klavdija Kutnar, Univerza na Primorskem
Henrik Gjerkeš, Univerza v Novi Gorici
Ludvik Toplak, Univerza Alma Mater Europaea
Karmen Erjavec, Univerza v Novem mestu
Šime Ivanjko, Univerza v Mariboru
Jasna Krstović, Univerza na Reki

Organizacijski odbor konference: 
Urška Gruden, Univerza v Ljubljani, predsednica
Petra Teslić, Univerza v Ljubljani
Nina Tušek, Univerza v Ljubljani

Projekt sofinancirajo Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Evropska unija – NextGenerationEU ter sklad ISF FF 2024 v okviru institucionalnega stebra financiranja.

Druga konferenca na temo kremacij v arheologiji bo v okviru Filozofske fakultete potekala med 7. in 10. majem 2024.

Informacije o programu konference najdete na spletni strani CIA 2024.

Prijavo oddate na povezavi.

_{Projekt je bil sofinanciran iz sklada ISF FF 2024 v okviru institucionalnega stebra financiranja.} 

26.–27. junij 2024
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Konferenca By the Book povezuje raziskovalce, področne strokovnjake in izobraževalce pri raziskovanju ključnih vidikov založništva in pospeševanju založniških študij. Prispevki na konferenci bodo tako z akademskega kot tudi z gospodarskega področja in prav zato je konferenca, ki obeležuje že 9. leto, tako edinstvena. Osrednja točka letošnje konference bodo pereči izzivi, s katerimi se soočamo pri oblikovanju trajne vrednosti na tehnološkem, ekonomskem ali socialnem področju. Ta korenito vpliva na industrijsko panogo in nas spodbuja k vrednotenju navad in strategij interesnih skupin v industriji – od avtorjev, založnikov in urednikov do knjigarn in bralcev.

Rok za oddajo prispevkov je potekel.

Prijavo na konferenco oddate na povezavi.

Kotizacija znaša 275 evrov, tudi če se konference udeležite brez prispevka. Za doktorske študente velja znižana kotizacija 125 evrov.

Program konference

Za nadaljnje informacije smo dosegljivi na e-naslovu bythebook9@ff.uni-lj.si.

Odbor konference
Kamila Augustyn, Uniwersytet Wrocławski
Christoph Bläsi, Johannes Gutenberg Universität Mainz
Jaka Gerčar, Univerza v Ljubljani
Miha Kovač, Univerza v Ljubljani
Angus Phillips, Oxford International Centre for Publishing
Madeleine Span, Universität für angewandte Kunst Wien

Partnerji

_{Projekt je bil sofinanciran iz sklada ISF FF 2024 v okviru institucionalnega stebra financiranja.} 

Pedagoško-andragoški dnevi (PAD) 2024 bodo v četrtek, 25. januarja 2024, s pričetkom ob 9. uri, potekali na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Prvo polovico leta 2023 sta zaznamovala dva primera brutalnega nasilja med mladostniki pri nas in v bližnji okolici, ki sta zamajala naše predstave o nenevarnem vrstniškem nadlegovanju (bulyingu): brutalen pretep deklet na strehi nakupovalnega središča v Celju, ki ga je s pasivnim opazovanjem in snemanjem z mobilnimi telefoni spremljala množica vrstnikov, in streljanje na beograjski osnovni šoli, podobno ekscesom v ameriških šolah. Kar je šokiralo splošno in strokovno javnost, je bila brutalna oblika nasilja, v celjskem primeru pa tudi brezčutnost pasivne množice, ki nasilja ni poskusila zaustaviti, ampak ga je s snemanjem in deljenjem posnetkov celo spodbujala. Odzive domače strokovne javnosti lahko primerjamo s tistimi v ZDA po prvem razvpitem množičnem strelskem pohodu v Columbinu, ko je ameriška zvezna politika uvedla politiko ničelne tolerance do nasilja. In ker o učinkih četrtstoletne zgodovine uvajanja te politike ne le v ZDA danes vemo preveč, da bi lahko tolerirali lahkotno zagovarjanje »trde roke«, s katerim naj bi uspešno preprečevali vrstniško nasilje, bomo na posvetu razgrnili različne pristope k reševanju te vzgojno-disciplinske problematike.

Tematika nasilja pa ni aktualna tema samo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, temveč tudi v različnih organizacijah, podjetjih in zavodih, kjer med zaposlenimi prav tako prihaja do različnih oblik nasilja, predvsem prikritega psihičnega in čustvenega nasilja oz. mobinga na delovnem mestu, zato se bomo na PAD 2024 posvetili izzivom, razmislekom in iskanju skupnih rešitev tudi glede tovrstne problematike.

V dopoldanskem delu PAD se bodo zvrstila tri plenarna predavanja, ki bodo vsako s svojega zornega kota obravnavala tematiko vrstniškega nasilja v šolah. Najprej bomo ob izsledkih politike ničelne tolerance do nasilja v ameriških šolah opredelili argumente zoper takšno politiko. Prikazan bo sistemski pristop k obravnavi nasilja. Predstavljenih bo nekaj uspešnih pristopov k zmanjševanju nasilja in drugih oblik neželenega vedenja med otroki in mladostniki: učinki sistematičnega uvajanja restorativnih vzgojnih ukrepov (še posebej vrstniške mediacije) v šolah in učinki projektov, ki za preprečevanje nasilja vpeljujejo vzgojo z umetnostjo, športno-rekreativne dejavnosti in doživljajske projekte, kot na primer vzgojne dejavnosti z živalmi. Prav omenjeni učinki tovrstnih projektov kažejo naravne odzive zadovoljstva in hkrati krepijo prosocialne zmožnosti in sočutje.

V drugem predavanju bomo medvrstniško nasilje opredelili kot problem, ki se pojavlja na vseh šolah po svetu in pri nas in ima izrazito neugodne kratkoročne in dolgoročne posledice tako za vse neposredno vključene kot tudi za opazovalce. Skušali bomo utemeljiti, kaj vse je potrebno za učinkovito preprečevanje in odzivanje šole na medvrstniško nasilje, pri čemer se bomo osredotočili zlasti na vlogo in vedenje učitelja v razredu oz. oddelku ter na vpliv, ki ga ima na vrstniške odnose, socialno vključenost in skrb za dobro delovanje razreda.

Na zadnjem predavanju, ki bo potekalo na daljavo, bosta profesorici z Univerze v Beogradu komentirali nasilje (strelski napad), ki se je zgodilo letošnje leto na osnovni šoli v Beogradu. Zanimalo nas bo, kako sta stroka in politika obravnavali ta dogodek in kakšne smernice za preprečevanje nasilja v prihodnje so sprejeli.

V popoldanskem delu PAD bosta vzporedno potekali dve delavnici, prva o preprečevanju mobinga na delovnem mestu, druga pa o tem, kako voditi razred, da zmanjšujemo verjetnost pojavljanja nasilnega vedenja. Prosimo vas, da si ob prijavi na PAD izberete delavnico, v kateri želite sodelovati.

PAD 2024 bomo zaključili z razpravo na okrogli mizi. Namen slednje je izpostaviti izsledke obeh delavnic, odgovoriti na vprašanja v zvezi z oblikovanjem koncepta vzgoje za nenasilje, izpostaviti izzive za prihodnost ter oblikovati skupne predloge za še bolj kakovostno in hitrejše reševanje problema nasilja tako v šolah kot na delovnem mestu.

Prijavo oddate na povezavi.

Program

Tretja konferenca Evropske zveze za azijsko umetnost in arheologijo bo na Filozofski fakulteti UL potekala med 13. in 17. septembrom 2023.

Informacije o programu konference najdete na spletni strani EAAA.

Prijavo oddate na povezavi. 

20. Ilešičevi dnevi

Podnebne spremembe in izzivi geografije

22. –23. september 2023

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo 22. in 23. septembra 2023 v Ljubljani organiziral jubilejne 20. Ilešičeve dneve z mednarodno udeležbo, ki bodo potekali pod naslovom Podnebne spremembe in izzivi geografije.  Posvečeni bodo častitljivemu jubileju zaslužnega profesorja dr. Jurija Kunaverja, ki letos praznuje 90 let.

Kot znanstvena veda se geografija nahaja na stičišču družboslovja, naravoslovja in humanistike, kar  geografinje in geografe opolnomoči za celovito, vzročno-posledično in problemsko razmišljanje o našem planetu. Na eni strani je vzgojno in izobraževalno geografsko delo osrednjega pomena za izzive, ki jih prinašajo globalne podnebne spremembe, na drugi strani pa se soočamo s perečimi vprašanji o položaju geografije v šoli in družbi doma in po svetu, ki jim želimo nameniti poglobljen razmislek.

Dobrodošli vsi, ki vas zanimajo aktualne teme, vezane na trajnostni razvoj, podnebne spremembe, novosti v geografski stroki, nove pristope v geografskem izobraževanju ter reševanje problemov in iskanje rešitev za dobrobit naše stroke tako na področju vzgoje in izobraževanja kot širše.  

Učiteljice in učitelje geografije ter vse geografinje in geografe vabimo k aktivni udeležbi s predavanjem, posterjem (700 mm x 1000 mm) ali delavnico. Avtorji in avtorice izbranih predstavljenih prispevkov boste povabljeni k njihovi objavi v znanstveni reviji Dela in v reviji Geografija v šoli. Tudi če se dogodka ne nameravate udeležiti s prispevkom, vas vabimo, da si že sedaj rezervirate čas za udeležbo, strokovno druženje in živahne razprave. 

Učiteljice in učitelji prejmete za aktivno sodelovanje ali le udeležbo brez aktivnega sodelovanja ustrezno potrdilo na podlagi meril MVI-ja za napredovanje v nazive.   

POMEMBNI DATUMI

Kotizacija (ki jo plačajo vsi udeleženci in udeleženke) vključuje udeležbo na predavanjih, delavnicah in okrogli mizi, okrepčilo v času odmorov (brez kosil), knjižico povzetkov ter potrdilo o udeležbi. 

*Kotizacija za študente velja za redno vpisane študente 1. in 2. stopnje študija.

PRIJAVA

Organizacijski odbor:

Tatjana Resnik Planinc

Uroš Stepišnik

Mojca Ilc Klun

Matej Ogrin

Ida Knez Račič

Lena Kropivšek

Sašo Stefanovski

Jerica Mrak Pestotnik

Jezikava FF

Z jeziki danes za jutri.

Aktualni izzivi poučevanja jezikov, literatur in kultur

Konferenca Filozofske fakultete, od 5. do 7. oktobra 2023

Živimo v času, polnem intenzivnih družbenih sprememb, ki zahtevajo tudi prevetritev na področju jezikovnega izobraževanja na vseh ravneh, od predšolske, osnovnošolske in srednješolske do visokošolske – še posebej, če želimo izoblikovati jezikovne uporabnike za 21. stoletje, ki bodo sposobni kritičnega mišljenja in reševanja problemov, strpnega sporazumevanja in medkulturnega dialoga, sodelovanja in timskega dela, jezikovne uporabnike, ki bodo globalno in lokalno družbeno odgovorni ter usposobljeni za kreativno in inovativno delovanje.

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je ena vodilnih institucij na področju jezikovnega poučevanja v Sloveniji kot tudi izobraževanja učiteljev za poučevanje najrazličnejših jezikov, zato se nam zdi še posebej pomembno, da se odzovemo na družbene trende in skupaj pogledamo v prihodnost jezikovnega izobraževanja. V ta namen pripravljamo konferenco, ki bo potekala od 5. do 7. oktobra 2023 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vabimo vas, da se nam pridružite pri razmisleku o novih izzivih in možnostih v jezikovnem izobraževanju ter o sožitju kultur za uspešno delovanje družbe 21. stoletja, tako z znanstveno-raziskovalnega kot tudi strokovnega oz. praktičnega vidika primerov dobrih praks.

Vabimo vas, da ob prijavi svojega prispevka izberete eno od tematskih področij:

1.    Raznojezičnost, medkulturnost in interdisciplinarnost.

Uresničevanje idej raznojezičnosti, medpredmetno povezovanje jezikovnih, literarnih in drugih predmetov z najrazličnejših zornih kotov in na vseh ravneh jezikovnega poučevanja, jezikovno prehajanje, medjezikovno in medkulturno (spo)razumevanje, jezikovno občutljivo poučevanje.

2.    Inovativne učne metode in pristopi.

Razvoj in raba novih učnih metod in pristopov pri učenju in poučevanju (npr. demonstrativno učenje, projektno delo, kombinirano učenje, obrnjeno učenje, igrifikacija, raba avtentičnih, zlasti literarnih in multimodalnih besedil za spodbujanje bralne, literarne, estetske, vizualne in multimodalne pismenosti itd.) ter preverjanju znanja jezikov, tudi ob upoštevanju posameznikovih individualnih zmožnosti.

3.    Govorne spretnosti kot ključne kompetence prihodnosti.

Spodbujanje govornih spretnosti za opisovanje, pripovedovanje, poročanje, povzemanje, utemeljevanje, prepričevanje itd. v obliki organiziranja debatnih krožkov, skupnega/javnega branja literarnih del; vpliv afektivnih dejavnikov na razvijanje govornih spretnosti.  

4.    Digitalne tehnologije kot didaktični pripomoček.

Raba digitalne tehnologije kot didaktičnega pripomočka pri učenju in poučevanju jezikov (spletne in mobilne aplikacije, prevajalniki, računalniški programi, platforme itd.) ter izkazovanju pridobljenega znanja (portfolio, videoposnetki, blogi, vlogi, wiki, podkasti itd.).

5.    Povezovanje jezikovnih in strokovnih spretnosti.

Jezik kot orodje za delovanje v strokovnem okolju (npr. pridobivanje in vzdrževanje poslovnih stikov v mednarodnem prostoru, medkulturno razumevanje itd.).

Programski in organizacijski odbor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani:

Tatjana Balažic Bulc

Nina Golob

Jana Kenda

Mojca Leskovec

Nataša Pirih Svetina

Saša Podgoršek

Veronika Rot Gabrovec

Irena Samide

Marjana Šifrar Kalan

Delovna jezika konference bosta slovenščina in angleščina.

Postopek prijave

Prijava prispevkov za predstavitev na konferenci je zaključena.

Prijavo za udeležbo na konferenci oddate na povezavi.

Pomembni datumi:

Oddaja povzetka: do 5. aprila 2023

Povratna informacija o sprejetju prispevka: do 25. aprila 2023

Prijava na konferenco: do 15. septembra 2023

Program

Zbornik:

Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poučevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference

E-naslov konference: letojezikov@ff.uni-lj.si

Spletna stran konference

Partner:           

9. mednarodna konferenca Biennial International Conference on the Linguistics of Contemporary English (BICLCE), prvotno načrtovana za september 2021, bo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v organizaciji Oddelka za anglistiko in amerikanistiko ter Centra za pedagoško izobraževanje potekala med 15. in 17. septembrom 2022. Predhodne konference BICLCE so potekale v Edinburgu (2005), Toulousu (2007), Londonu (2009), Osnabrücku (2011), Austinu TX (2013), Madisonu WI (2015), Vigu (2017) in Bambergu (2019).

Program konference je dostopen na povezavi, prijavo pa oddate prek spletnega obrazca.

Vabljeni na na Pedagoško-andragoške dneve (PAD) 2023, ki bodo v četrtek, 26. januarja 2023 s pričetkom ob 9.00 uri, potekali na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Tematika vzgoje in izobraževanja za vključujočo skupnost je v današnji družbi vedno bolj pomembna. Njen pomen so prepoznali in podprli v Evropskem svetu, Evropskem parlamentu in znotraj Evropske komisije leta 2017, ko so sprejeli evropski steber socialnih pravic. V dokumentu so izpostavili pomen izobraževalne, socialne in kulturne razsežnosti politike v Evropski uniji pri oblikovanju skupne evropske prihodnosti. Prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic pravi, da ima "vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela" (European Education Area, b. l.). Eden od ključnih strateških ciljev sodelovanja na področju vzgoje, izobraževanja in usposabljanja na ravni Evropske unije je prav spodbujanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva, saj so kot prednostna področja izpostavljena: "vključujoče izobraževanje, enakopravnost, pravičnost, nediskriminacija in spodbujanje državljanskih kompetenc" (prav tam). Doseganje ciljev na poti k uresničevanju vzgoje in izobraževanja za vključujočo skupnost v skladu z evropsko agendo pa predstavlja številne izzive v pedagoški in andragoški praksi.

Ker se tudi pri nas na tem področju soočamo s številnimi vprašanji, bomo PAD 2023 posvetili izzivom, razmislekom in iskanju skupnih rešitev, kako prispevati h kakovostnejšemu in hitrejšemu uresničevanju vzgoje in izobraževanja za vključujočo skupnost. V dopoldanskem delu PAD se bodo zvrstila tri plenarna predavanja, v popoldanskem delu bodo potekale tri različne delavnice, PAD 2023 pa bomo zaključili z razpravo na okrogli mizi. Program najdete na povezavi, prijavo pa oddate tu.