Mojca Nidorfer Šiškovič, Mateja Lutar (ur.), Antologija literature Ivana Cankarja s prevodi v tuje jezike
Besedna postaja, 12. 12. 2018 - Mojca Nidorfer Šiškovič, Mateja Lutar (ur.), Antologija literature Ivana Cankarja s prevodi v tuje jezike (Znanstvena založba FF). Od 3. do 9. decembra 2018 so na več kot 50 univerzah po svetu potekali Svetovni dnevi Ivana Cankarja. Številne dogodke so učitelji in sodelavci programa Slovenščina na tujih univerzah skupaj s študenti slovenščine priredili v sodelovanju s tujimi univerzami in diplomatsko-konzularnimi predstavništvi Republike Slovenije. Potekali so literarni večeri, projekcije filmov, predavanja, konference, branja Antologije literature Ivana Cankarja v slovenščini in v prevodih v 21 jezikov, pa tudi predstavitve drugih del, ki so jih v Cankarjevem letu pripravili študenti in učitelji slovenščine na univerzah po svetu. Antologijo so na Besedni postaji predstavile urednica, dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Alojzija Zupan Sosič in študenti.
Maja Zupančič in Melita Puklek Levpušček (ur.), Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave
Besedna postaja, 5. 12. 2018, Maja Zupančič in Melita Puklek Levpušček (ur.), Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave. Avtorice monografije Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave so predstavile in skupaj z občinstvom razpravljale o področjih življenja mladih na prehodu v odraslost, njihovih psiholoških značilnostih in aktualni problematiki v tem razvojnem obdobju. Na podlagi izsledkov znanstvenoraziskovalnega dela o mladih v postmodernih družbah smo razpravljali o pojmovanjih odraslosti z vidika mladih, spremembah in stabilnosti njihove osebnostne strukture, psihološkem osamosvajanju od staršev, finančni socializaciji, motivaciji za študij in kariernih pričakovanjih, uporabi in pretirani rabi sodobne digitalne tehnologije. V pogovoru so sodelovale urednica, prof. dr. Melita Puklek Levpušček, izr. prof. dr. Tina Kavčič in mlada raziskovalka Mojca Poredoš.
Izdati in obstati (LUD Literatura)
Besedna postaja, 28. 11. 2018, V začetku je bila beseda in beseda je postala knjiga. V zadnjih letih se vzpostavljajo novi poslovni modeli, ki poskušajo nadomestiti izpad dohodkov zaradi zmanjšanega poplačila na trgu, spreminja pa se tudi ekonomija pozornosti – z dela se seli na avtorja. Izdati in obstati (LUD Literatura) premišlja spremenjene odnose v povečani proizvodnji in zmanjšani uporabi (zlasti leposlovnih) besedil. Naslanja se na podatke slovenskega in svetovnega knjižnega polja, pa tudi na osebne izkušnje. Ugotavlja, kako novi načini uporabe knjižne vsebine vsakemu novemu delu zastavljajo tudi nova vprašanja, od katerih so odvisna prihodnja branja. Na Besedni postaji sta se o njih pogovarjala avtor knjige Andrej Blatnik in literarni kritik Aljaž Krivec.
Jana S. Rošker (ur.), Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfucijanstvo v sodobni Vzhodni Aziji
Besedna postaja, 22. 11. 2018, Jana S. Rošker (ur.), Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfucijanstvo v sodobni Vzhodni Aziji (Znanstvena založba FF). Konfucijanstvo je svetovno znan pojem, ki označuje sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske. Svoj evropski naziv je dobil po Konfuciju (551–479 pr. n. št.). To je latinska inačica imena Kong fuzi (»mojster Kong«), s katero so jezuitski misijonarji v 17. stoletju poimenovali najznamenitejšega predstavnika te filozofske in etične smeri, ki je na Kitajskem sicer znana pod imenom Šola izobražencev (Ru jia). Ta izvorno kitajski nauk se je v štirinajstem in petnajstem stoletju razširil po vsej Koreji, od šestnajstega stoletja naprej pa še na Japonsko. Po tem so se tudi tamkajšnji teoretiki ukvarjali z raziskovanjem razmerja med izvornim naukom in prvima dvema reformama; njihove nadgradnje in poglobitve kitajskega konfucijanstva, kakršnim smo lahko priča tudi v osrednjem delu pričujočega zbornika, pa brezdvomno predstavljajo obogatitev tega »nauka izobražencev«. Knjigo so predstavili urednica, prof. dr. Jana S. Rošker, dr. Tea Sernelj in Marko Ogrizek.
Jacques Le Rider, Dunajska moderna in kriza identitete
Besedna postaja, 14. 11. 2018, Jacques Le Rider, Dunajska moderna in kriza identitete (Studia humanitatis). Jacques Le Rider (1954) je francoski germanist in zgodovinar, kar je komaj dopustna oznaka za izjemnega poznavalca (filološkega in zgodovinskega) 19. in 20. stoletja srednje Evrope, zlasti avstroogrskega obdobja in prostora oziroma cele germanske civilizacije. Avtorjev širok pogled in razgled s stališča kulturne zgodovine zajema vsa polja od estetike do psihoanalize prek filozofije in lingvistike do poznavanja in razjasnjevanja judovskega sveta, kar je tudi naredilo iz njegovega dela Dunajska moderna in krize identitete absolutno referenčno točko za raziskovanje in bolj avtentično prepoznavanje tega obdobja v konkretnem, zelo multietničnem in plurikulturnem prostoru. O knjigi in širokih temah, ki jih odpira, so se pogovarjali: dr. Marta Verginella, dr. Jani Virk in dr. Neda Pagon, ki je pogovor moderirala.
John Felstiner, Paul Celan: pesnik, preživelec, Jud
Besedna postaja, 6. 11. 2018, John Felstiner, Paul Celan: pesnik, preživelec, Jud (LUD Literatura). Celanova življenjska zgodba, kot jo je v enem temeljnih del celanoslovja zapisal ameriški Jud, profesor književnosti in prevajalec Felstiner, se prepleta z interpretacijo njegovih hermetičnih, temačnih pesmi, avtor pa se osredotoča tudi na reševanje prevajalskih problemov tako radikalnega pesniškega jezika, kot je Celanov. Biografijo enega največjih pesnikov 20. stoletja Paula Celana (1920–1970) je v pogovoru z moderatorjem dr. Alenom Širco predstavil prevajalec knjige dr. Vid Snoj.
McKenzie Wark, Molekularno rdeče: teorija za dobo antropocena
Besedna postaja, 23. 10. 2018, McKenzie Wark, Molekularno rdeče: teorija za dobo antropocena (Založba Sophia). McKenzie Wark v knjigi Molekularno rdeče kritični teoriji v dobi antropocena, če naj ta ne (p)ostane hipokritična, predlaga sedem obratov: od buržoaznega k proletarskemu, od visoke teorije k nizki, od shizme k sistemu, od molarnega k molekularnemu, od človeškega k nehumanemu, od nadzidave k bazi, od uglajenega k vulgarnemu. Wark v ta namen kombinira sovjetske in kalifornijske teoretike-praktike zornega kota dela: Leninovega tekmeca Aleksandra Bogdanova, inženirja-pisatelja Andreja Platonova, kiborginjo Donno Haraway in avtorja znanstvenofantastične Trilogije Mars Kima Stanleyja Robinsona. O knjigi sta se pogovarjala njen prevajalec Marko Bauer in pisec spremne besede Primož Krašovec.
Valentin Kalan, Hypokrisis. Fenomenološka interpretacija Aristotelovih epohalnih del
Besedna postaja, 16. 10. 2018, Valentin Kalan, Hypokrisis. Fenomenološka interpretacija Aristotelovih epohalnih del (Znanstvena založba FF). Delo Valentina Kalana se sooča z dejstvom, da Aristotelova filozofija – ne brez razloga – deluje šolsko, sholastično, včasih za samoumevno in zatorej pogosto tudi odvečno. Poleg tega premajhna prisotnost zgodovine filozofije v gimnazijah onemogoča elementarno poznavanje Aristotela, tako analitike kakor prve filozofije – φύσις, ἀλἠθεια, οὐσία, ὐποκείμενον. Delo obravnava predvsem dela s področja Aristotelove teoretske filozofije: metafiziko oziroma prvo filozofijo, t. i. »ontologijo«, fiziko in kozmologijo ter psihologijo – ki pri Aristotelu spada v prvo filozofijo, ter deloma etiko, politiko, logiko, spoznavno teorijo in mestoma estetiko. Pogovor z avtorjem knjige je vodil red. prof. dr. Dean Komel.
Rožančev nagrajenec: dr. Miha Pintarič
Na Besedni postaji smo 16. maja gostili Rožančevega nagrajenca dr. Miho Pintariča, avtorja knjig Dvojini presledek (SH) in Slovenia. Wander to a Wonder (Beletrina). Z njim se je o tem in onem pogovarjal njegov stanovski kolega dr. Primož Vitez.
Brane Senegačnik, Smrt lirike?
Besedna postaja v Knjigarni FF: Brane Senegačnik, Smrt lirike? (Znanstvena založba FF) Knjiga nas s svojim provokativnim vprašanjem vabi k premisleku o tem, kako danes (še) misliti liriko. Kakšna je vloga lirične poezije v današnji družbi? Kakšen je ustroj lirične izkušnje, iz katere izhaja? Zakaj se zdi, da je lirika danes odrinjena na obrobje obrobnega? O teh in drugih vprašanjih so razpravljali avtor knjige, dr. Brane Senegačnik, dr. Dean Komel, Peter Semolič in dr. Alen Širca. (8. 5. 2018)
Dino Campana, Orfični spevi
Besedna postaja v Knjigarni FF: Dino Campana, Orfični spevi (Književno društvo Hiša poezije); Dino Campana, pesnik, ki je ustvarjal na začetku dvajsetega stoletja, velja za enega najvažnejših, najbolj samosvojih pa tudi najbolj enigmatičnih italijanskih literatov. Njegovo poglavitno delo so Orfični spevi (Canti orfici), v katerem nam z vulkansko jezikovno energijo razgrinja svetove, ki se na izvirne načine navezujejo na pretekle pesniške izkušnje, obenem pa je njegova poetika izrazito moderna. Pred kratkim so Orfični spevi izšli v slovenski verziji Gašperja Maleja, s katerim smo se pogovarjali o Campanovem pesništvu, o italijanski poeziji zgodnjega dvajsetega stoletja in predvsem o posebnih izzivih prevajanja tovrstnih besedil v slovenščino. Pogovor je vodila prof. dr. Martina Ožbot. (25. 4. 2018)
Marko Stabej, Naj gre za jezik
Besedna postaja v Knjigarni FF: Marko Stabej, Naj gre za jezik (založba Ocean); »Naj gre za jezik ponuja dvainštirideset kratkih tematskih premislekov, v katerih se ukvarja s tistimi jezikovnimi pojavi ali spremembami, ki so lahko zanimivi tako za vsakdanje preudarjalce jezikovnih rab kot za poklicne uporabnike slovenščine. Tudi za jezikoslovce. S to knjigo je Stabej jeziko(slo)vno misel premaknil iz zapovedanega medijskega kota v javni kulturni forum in svoja dognanja, natančno izrečena in marsikdaj duhovita, ponudil široki slovenski javnosti.« (iz spremne besede dr. Primoža Viteza). S prof. dr. Markom Stabejem se je pogovarjala urednica knjige, dr. Ina Ferbežar. (18. 4. 2018)
Sarival Sosič, Starec in jaz
Sarival Sosič, Starec in jaz (založba Litera). Dvom, negotovost, učenje, strast, vztrajanje, ljubezen … Vse to in še kaj se zlije v spevno pripoved romana Sarivala Sosiča Starec in jaz, v katerem prvoosebni pripovedovalec konec najbolj občutljivega obdobja –mladosti –, posveti glasbi. Igranje na klavir v posebni zlitini razvojnega, ljubezenskega, pedagoškega in liriziranega romana ne predstavlja samo osrednje aktivnosti obeh literarnih oseb, učitelja in učenca, pač pa tudi kritično zrenje na življenje samo. Z avtorjem se je pogovarjala Tina Kozin. (10. 4. 2018)
Minoli Salgado: Malo prahu na očeh
Z britansko pisateljico in znanstvenico Minoli Salgado smo se ob prebiranju odlomkov iz romana Malo prahu na očeh (prev. Ana Jasmina Oseban, izdala založba KUD Police Dubove) pogovarjali o njeni literarni ustvarjalnosti in njenim življenjem razpetim med Otokom, kjer na Univerzi v Sussexu predava sodobno literaturo, in Šri Lanko. Kot raziskovalka se trenutno ukvarja s pripovedmi o travmah. Z romanom Malo prahu na očeh (A Little Dust on the Eyes, 2014) si je prislužila nagrado SI Leeds Literary Prize in se uvrstila v ožji izbor za nagrado DSC Prize v kategoriji za južnoazijsko literaturo. Napisala je tudi kritiško dobro sprejeto študijo Pisati Šrilanko: Literatura, odpor in politika kraja (Writing Sri Lanka: Literature, Resistance and the Politics of Place, 2007), ki obravnava šrilanško literaturo v razmerju do državljanske vojne. Leta 2012 je bila izbrana za šrilanško predstavnico na festivalu Poetry Parnassus, spremljevalnem dogodku olimpijade v Londonu. Z gostjo se je pogovarjala Petra Meterc, uvodno besedo je imela izr. prof. dr. Lilijana Burcar. (26. 3. 2018)
Tibor Rutar, Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji: izvori in narava modernosti
Besedna postaja v Knjigarni FF: Tibor Rutar, Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji: izvori in narava modernosti (Znanstvena založba FF, 2017). V knjigi avtor prek mnogo zanimivih zgodovinskih primerov (na primer, francoskega, nemškega, ruskega in japonskega prehoda v kapitalizem v 19. stoletju ter mednarodnih dogodkov v desetletjih pred prvo svetovno vojno) kritično analizira metodološke pomanjkljivosti klasične sociologije Emila Durkheima, Maxa Webra in Karla Marxa ter preiskuje različno uspešne poskuse premoščanja teh pomanjkljivosti v novih paradigmah tako imenovane mednarodne historične sociologije, kot sta teorija neenakomernega in kombiniranega razvoja ter politični marksizem. V pogovoru o knjigi sta sodelovala prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat in doktorski študent sociologije Žiga Horvat (FF UL) (13. 3. 2018)