Tudi v letu 2023 nadaljujemo s predstavitvami knjig in avtorjev. Kar nekaj se jih bo zvrstilo do konca leta, nekatere v živo, druge bomo posneli v Knjigarni FF, vse pa bodo dosegljive za naknadno poslušanje.
ČETRTEK, 30. marca 2023
Besedna postaja v Knjigarni FF: Kratka zgodovina Grčije (Znanstvena založba FF)
Sodelujeta: prof. dr. Jerneja Kavčič in prof. dr. Tone Smolej
Kratka zgodovina Grčije velja za referenčno delo s področja novejše grške zgodovine. Leto dni po prvem izidu (1992) je prejela ugledno Runcimanovo nagrado za najboljšo knjigo s področja grških študijev. Zapolnjuje pomembno vrzel v slovenskem prostoru, saj gre za zgodovino Grčije od konca bizantinske dobe dalje. Poznavanje mlajših obdobij grške zgodovine pa je za slovenski prostor pomembno tudi z vidika razumevanja nam bližnjega balkanskega prostora. Knjiga izhaja ob stoti obletnici t. i. maloazijske katastrofe, ki je ključno zaznamovala zgodovino in kulturo moderne Grčije: tedaj so Grki (po koncu vojne s Turčijo) izgubili maloazijska ozemlja, prišlo je do izmenjave prebivalstva in v Grčiji se je naselila množica priseljencev iz Male Azije. Eden od pomembnih prispevkov monografije se dotika tudi razumevanja makedonskega vprašanja oz. konflikta, do katerega je po razpadu Jugoslavije prišlo med Grčijo in današnjo republiko Severno Makedonijo.
ČETRTEK, 9. marca 2023
Besedna postaja v Knjigarni FF: Blaž Lukan: Gledališka sinteza: razprave o drami, gledališču in performansu (Znanstvena založba FF in AGRFT)
Sodelujejo: doc. dr. Blaž Lukan, doc. dr. Zala Dobovšek, red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
Najnovejša knjiga doc. dr. Blaža Lukana, predavatelja za dramaturgijo in predstojnika Oddelka za dramaturgijo in scenske umetnosti na AGRFT, prinaša vsebinsko in metodološko raznolike razprave, ki so urejene v časovnem loku od začetkov pri repertoarni politiki Dramatičnega društva do sodobnosti, to je performativnih praks Marka Breclja in Lele B. Njatin. V pogovoru je avtor osvetlil, kako je nastajala »dramaturgija« knjige, se dotaknil razmerja med tekstom in sceno, med dramo in novimi tekstnimi praksami, odnosom slovenskih gledališč in režiserjev do mlade slovenske dramatike kot tudi statusom gledališča v času epidemije, kategorijo všečnosti sodobnih gledaliških praks, razmerjem med performansom in pop kulturo …