Novembra smo.

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Novembra smo.

Novembra smo.

podoba, lepo
vse premišljevanje
vse pesem
vse lepo podoba

Novembra smo.                                                                  

sj

Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.

Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme.

Nanje smo, kot nam razlagajo glasne teze našega časa, kar najmanj pripravljeni. Da živimo v družabnih mehurčkih odtujenosti drug od drugega ter od dogajanja v svetu. Tudi znanosti, tudi humanistične in družboslovne, da so menda vse bolj in bolj zaprte vase in tudi sodobnim umetnostim so njihovi interpreti že očitali zadržanost in plašnost, anemičnost v njihovem odnosu do dogajanja v svetu. Še več, v kolesju »velikega epilogičnega stroja« postmoderne, posthumanizma in antihumanizma ter postmarksističnih, postfreudovskih, poststrukturalističnih, postmetafizičnih retorik da smo menda vsi, menda več ne vemo, »kaj je res in kaj ne, kaj dobro in kaj slabo, kaj lepo in kaj grdo, kaj umetnost in kaj življenje, kaj konstruktivno in kaj destruktivno, kaj pokonci in kaj poševno«.

Znanstveniki, znanstvenice, raziskovalke, raziskovalci na področju humanistike in družboslovja ter likovne umetnice in umetniki ter oblikovalke in oblikovalci skupaj s svojimi študentkami in študenti, združeni v projektu Novembra smo., skeptični gledamo na takšne anamneze naših znanosti in umetnosti. Naša stava je drugačna, povsem nasprotna. Verjamemo v moč naših znanosti in umetnosti, tj. v moč naših znanstvenih oziroma umetniških raziskovanj in spoznanj, ki iz njih izhajajo. Verjamemo v moč naših spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa in sveta in verjamemo v naš konstruktivni delež pri njihovem reševanju.

V projektu Novembra smo. bomo naša raziskovanja in spoznanja soočili ter vzpostavili med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot smo ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen in se ga zato prav posebej veselimo. Nadejamo se dragocenega doprinosa k našim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k našemu študiju – in sicer k našemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju.

    Sašo Jerše
    prodekan za znanstvenoraziskovalno delo in doktorski študij FF UL

Torek, 7. 11., ob 18.00
FF, Aškerčeva 2, avla
Začetek Novembra smo. z odprtjem Razstave ALUO na FF
Nastop Študentskega pevskega zbora FF (pod vodstvom prof. dr. Matjaža Barba) in
vodeni ogled po razstavi ALUO z avtoricami in avtorji, študentkami in študenti vseh smeri študija na ALUO.
Novembra smo. je naša stava!“ Sašo Jerše

Od torka, 7. 11., do četrtka, 30. 11.
FF, Aškerčeva 2, vsa nadstropja (hodniki, predavalnice idr.)
Razstava ALUO na FF
Na razstavi se s svojimi deli predstavljajo študentke in študenti vseh smeri študija na ALUO: fotografije, grafike, grafičnega oblikovanja, ilustracije, industrijskega oblikovanja, kiparstva, konserviranja in restavriranja likovnih del, slikarstva, unikatnega oblikovanja ter videa, animacije in novih medijev.
(Avtorice, avtorji, mentorice in mentorji so navedeni v kolofonu.)

Četrtek, 9. 11., ob 16.00
ALUO, Tobačna 5, pritličje, predavalnica 3
Predavanja FF na ALUO
Izr. prof. dr. Vojko Strahovnik, Puhalniki besed: etika v dobi velikih jezikovnih modelov

Petek, 10. 11., od 18.00 do 21.00
FF, Aškerčeva 2, pritličje, predavalnici 18 in 34
Video projekcija del študentk in študentov smeri Video, animacija in novi mediji
z Razstave ALUO na FF

Od ponedeljka, 13. 11., do petka, 17. 11.
FF, Aškerčeva 2, 4. nadstropje, Oddelek za filozofijo
Filozofski maraton: Filozofija in umetnost
Izvajajo: študentke in študenti Oddelka za filozofijo FF; sodelujejo tudi študentke in študenti ALUO.
Več

Torek, 14. 11., ob 18.00
ALUO, Tobačna 5, pritličje, predavalnica 3
Okrogla miza Neustavljiva moč umetniškega izraza in filozofsko-estetski ideal: Ali umetnost sploh potrebuje filozofijo?
Izvajajo: Tara Peternell, Matej Kapus, Mihael Hötzl
Uprizoritev odlomka iz Platonove Apologije – sledi okrogli mizi
Izvajata: Gal Rebolj (Sokrat), Javier Martin (Melet)

Četrtek, 16. 11., ob 16.00
ALUO, Tobačna 5, pritličje, predavalnica 3
Predavanja FF na ALUO
Dr. Mateja Gaber, Manessejev rokopis: za svetal srednji vek

Četrtek, 16. 11., ob 18.00
ALUO, Tobačna 5, pritličje, hodnik
Odprtje razstave Zvok davnine Oddelka za arheologijo FF
Z razstavo na temo eksperimentalne arheologije, s katero v akademskem letu 2023/24 obeležujemo sto let študija arheologije v Sloveniji, prikazujemo izdelavo glasbila z Ljubljanskega barja s konca 3. tisočletja pr. n. št.. Na ogled do 14. 12. 2023.
Avtorice in avtorji razstave: doc. dr. Manca Vinazzaakad. kiparka Paola Korošec, oblikovalec zvočnih prostorov Boštjan Perovšek, študentke in študenti Oddelka za arheologijo FF.
Več o razstavi

Četrtek, 16. 11., ob 19.00
FF, Aškerčeva 2,  5. nadstropje, Modra soba
Okrogla miza Strip med črnim in belim
Izvajajo: doc. Damijan Stepančič (ALUO, moderator), Žiga Valetič, Katja Štesl

Petek, 17. 11., ob 18.00
FF, Aškerčeva 2 (začnemo v avli v pritličju)
Vodeni ogled Razstave ALUO na FF
Z avtoricami in avtorji, študentkami in študenti vseh smeri študija na ALUO (več o razstavi).

Petek, 17. 11., od 18.00 do 21.00
FF, Aškerčeva 2, pritličje, predavalnici 18 in 34
Video projekcija del študentk in študentov smeri Video, animacija in novi mediji
z Razstave ALUO na FF

Sreda, 22. 11., ob 18.00
FF, atrij, predavalnica Rimljanka
Preplet verzov in črt
Na dogodku bodo študentke in študenti Oddelka za anglistiko in amerikanistiko na FF predstavili svojo poezijo v angleščini, ki jo bodo brez vnaprejšnje priprave simultano ilustrirali študentke in študenti smeri Ilustracija na ALUO. Gre za prikaz pomena in konkretnega načina prepletanja besednega in vizualnega jezika.
Mentorici: doc. dr. Cvetka Sokolov (FF) in doc. Suzi Bricelj (ALUO). 

Četrtek, 23. 11., ob 16.00
ALUO, Tobačna 5, pritličje, predavalnica 3
Predavanja FF na ALUO
Doc. dr. Alen Širca, Vizualna poezija, poezija vizualnega

Petek, 24. 11., od 18.00 do 21.00
FF, Aškerčeva 2, pritličje, predavalnici 18 in 34
Video projekcija del študentk in študentov smeri Video, animacija in novi mediji
z Razstave ALUO na FF

Torek, 28. 11., ob 16.00
FF, Aškerčeva 2, 5. nadstropje, Modra soba
Okrogla miza Proglas
Predstavitev večletnega multidisciplinarnega projekta, pri katerem sodelujejo tednik Mladina, študentke in študenti Oddelka za filozofijo, Oddelka za prevajalstvo in Oddelka za sociologijo na FF ter študentke in študenti Oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij na ALUO.
Izvajajo: prof. dr. Janko Lozar Mrevlje (FF), prof. Boštjan Botas Kenda (ALUO), doc. Emil Kozole (ALUO) in Robert Botteri, kreativni urednik tednika Mladina

Torek, 28. 11., ob 18.00
FF, Aškerčeva 2, začetek v avli
Zaključno vodstvo po Razstavi ALUO na FF
Refleksija razstave s strani študentk in študentov Oddelka za umetnostno zgodovino FF v dialogu z avtoricami in avtorji razstave, študentkami in študenti ALUO.
Vodstvo po razstavi odpade.

Četrtek, 30. 11., ob 16.00
ALUO, Tobačna 5, pritličje, predavalnica 3
Predavanja FF na ALUO
Asist. dr. Miha Valant, Secesijske tapiserije Kranjskega zavoda za umetniško tkanje, Krainische Kunstwebe-Anstalt (1898–1909)

Četrtek, 30. 11., ob 18.00
ALUO, Tobačna 5, pritličje, predavalnica 3
Filmski večer Popotovanja skozi čas in prostor 
Prikazana bosta večkrat nagrajena filma, ki obravnavata tematiko na stičišču arheologije, umetnosti, konservatorstva in muzeologije v kontekstu sirskega konflikta:  
18.00 – Pozabljeni obrazi Palmire / Les visages oubliés de Palmyre (Meyar AL-Roumi, 2020)  
19.40 – Cirijakova prisega / The Oath of Cyriac (Olivier Bourgeois, 2021)  
Uvodna beseda: Claudia Beretta in Maurizio Battisti (RAM film festival, Fondazione Museo Civico di Rovereto) ter doc. dr. Katharina Zanier (Oddelek za arheologijo FF). 

Produkcija: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) in Filozofska fakulteta (FF) Univerze v Ljubljani, zanju: dekan ALUO prof. Alen Ožbolt in dekanja FF prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar
Koordinacija projekta: Maja Avsenik (FF), doc. mag. Martina Vuga (ALUO)
Programski odbor: Maja Avsenik (FF), izr. prof. dr. Sašo Jerše (FF), asist. mag. Gregor Kokalj (ALUO), izr. prof. dr. Irena Samide (FF), prof. mag. Tamara Trček Pečak (ALUO), doc. mag. Martina Vuga (ALUO)
Odnosi z javnostmi: Sara Bešlin Vatovec (ALUO), Kristina Zajc Božič (FF)
Tehnična podpora: Jasmin Mustafić Marjetič (FF), Peter Pulin (ALUO)
Celostna grafična podoba: Zala Križ (študentka ALUO)
Avtorice in avtorji Razstave ALUO na FF

  • FOTOGRAFIJA: Erik Contreras Mencinger, Oskar Kandare, Rene Ketiš, Špela Koščak, Hana Podvršič, Lana Požlep, Žan Vargek;
  • GRAFIKA: Špela Ambrož;
  • GRAFIČNO OBLIKOVANJE: Žiga Anderlič, Nataša Brandt, Rok Ifko Krajnc, Hana Jelovšek, Ema Kapelj, Zala Perčič, Dora Rupčić, Gal Šnajder;
  • ILUSTRACIJA: Natalija Ambrožič Lani, Ela Andlovic, Eliza Atanasovska, Hana Besjedica, Mirjam Bešter, Julija Brudar, Ana Cerar, Matija Cipurić, Trina Čuček Meršol, Go Dimec Komar, Anja Držanič, Bibi Erjavec, Peter Ferlan, Manca Flajs, Marina Gabor, Jakob Golob, Tea Gregorc, Špela Guček, Melanie Habjanič, Kaja Horvat, Jan Hostnik, Jure Hüll, Klara Jager, Teja Jalovec, Klara Jan, Maja Jenko, Ana Joksović, Nuša Jurjevič, Ajda Justin, Dora Kaštrun, Katarina Klauž, Domen Klinc, Lara Kobe Priganica, Barbara Kocjančič, Patrik Komljenović, Veronika Kovač, Tinkara Kovačič, Klara Frančiška Kracina, Kaja Kregar, Sofiya Kruglikova, Gaja Lapajne Stanič, Eva Margon, Lara Mastnak, Barbara Miše, Ognjen Odalovic, Lidija Plestenjak, Anamarija Pocrnjič, Janez Polak Vid, Inja Prebil, Marija Tereza Prepadnik, Ana Marija Rauch, Eva Rauch, Žiga Roš, Anja Rupar, Nika Rupar, Anna Sangawa Hmeljak, Živa Slabanja, Tomi Sokolov, Neža Šivec, Klara Škrlec, Gal Šnajder, Nuša Štiglic, Pika Terpin, Ela Urankar, Žiga Vavriček, Ana Vičič, Anže Zajc, Sanja Zamuda, Žan Zupan, Maiken Zupančič Danko, Maša Žmitek;
  • INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE: Lea Brlic, Urban Boštic, Karel Filip Drobne, Jakob Kolman, Žan Girardon, Lara Gorenc, Tjaša Mužina, Luka Pleskovič, Daša Šešerko in Živa Vaukan (vsi ALUO), Lea Pirkmajer in Jerca Trček (UL FA), Špela Telkeš (UL FDV), Anita Demšar (UL FRI), Jošt Soklič (UL FS), Badreddine Azzaoui (UL MF);
  • KIPARSTVO: Hana Aleksić, Lana Hasić, Kaja Horvat, Tajda Jug, Ajda Kalan, Lana Pastrik, Polona Pečan, Urša Marolt;
  • KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE LIKOVNIH DEL: Maša Berdon, Nežka Faganel, Klara Klančar, Roza Šantej, Emilija Stojičić, Sara Štorgel, Ana Strašek, Zala Uršič, Monika Zobec (vsi ALUO), Jure Jelenc, Lara Kocbek, Lucija Petrovčič, Sandra Zidanšek (vsi UL NTF), Jakob Korošec, Enej Lah (UL AG), Staša Popovič (UL AGRFT);
  • SLIKARSTVO: Domen Hitrec, Ema Klinar;
  • UNIKATNO OBLIKOVANJE: Ana Azinovič, Nika Horvat, Veronika Lah, Lana Pastirk, Nika Šantej, Živa Vaukan;
  • VIDEO, ANIMACIJA IN NOVI MEDIJI: Tjaša Bon, Manuel Brajnik, Aleks Cavazza, Filip Čop, Mihael Fajt, Korina Ferčec, Nia Gombač, Jurij Hartman, Hana Jelovšek, Gaja Jenko, Strahinja Jovanović, Keti Jovanovski, Žoel Kastelic, Rene Ketiš, Ema Kobal, Tjaša Kodrič, Domen Korun, Jan Lavrič, Neža Leskovec, Rok Lončar, Gaja Mihelič Jenko, Matej Mihevc, Goro Modic, Maria Ordonez, Ana Marija Palir, Samo Pivač, Eva Popit, Lara Potočnik, Pika Potočnik, Lana Požlep, Inja Prebil, Dunja Rahovsky Šuligoj, Tyana Rendič, Lucija Laura Schwarzbartl, Marina Shukurova, Karin Vrbek, Hana Zadnikar, Ajda Zupan.

Mentorice in mentorji Razstave ALUO na FF

  • FOTOGRAFIJA: doc. mag Emina Djukić, izr. prof. Peter Koštrun;
  • GRAFIKA: izr. prof. mag. Zora Stančič;
  • GRAFIČNO OBLIKOVANJE: prof. Domen Fras (ALUO), Tomislav Bobinec (FH Joanneum Graz), Marija Juza (UZ, FA, Studij dizajna, Zagreb);
  • ILUSTRACIJA: doc. Suzi Bricelj, doc. mag. Marija Nabernik, doc. Damijan Stepančič, doc. mag. Mojca Zlokarnik;
  • INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE: prof. Jure Miklavc, izr. prof. dr. Barbara Predan in izr. prof. Lidija Pritržnik (vsi ALUO), Nina Remškar (Roche farmacevtska družba d.o.o.), Renata Žolhar (Društvo spoznajmo multiplo sklerozo);
  • KIPARSTVO: doc. mag. Metod Frlic, doc. Tomaž Furlan, prof. Alen Ožbolt, prof. Matjaž Počivavšek;
  • KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE LIKOVNIH DEL: doc. mag. Mitja Ficko, doc. mag. Andrej Kamnik, asist. mag. Gregor Kokalj, izr. prof. Miladi Makuc Semion, prof. mag. Tamara Trček Pečak, mag. Irma Langus Hribar (NMS), prof. Deja Muck (UL NTF), prof. dr. Helena Gabrijelčič (UL NTF), mag. Nada Madžarac (MG Ljubljana);
  • SLIKARSTVO: prof. mag. Žiga Kariž;
  • UNIKATNO OBLIKOVANJE: prof. mag. Tanja Pak, doc. Peter Rauch, doc. Kristina Rutar;
  • VIDEO, ANIMACIJA IN NOVI MEDIJI: izr. prof. mag. Robert Černelč, izr. prof. Jasna Hribernik, doc. mag. Andrej Kamnik, prof. Sašo Sedlaček, prof. mag. Borut Vogelnik.

Novembra smo. ZLOŽENKA
Novembra smo. Razstava ALUO na FF
Novembra smo. UL ALUO - Tobačna

 

Govor dr. Saša Jeršeta, prodekana za znanstvenoraziskovalno delo in doktorski študij FF UL, ob odprtju Novembra smo., razstave študentk in študentov ALUO UL 7. novembra 2023

 

Drage vse, dragi vsi,

zelo sem Vas vesel! Naš Novembra smo. je naša stava! Živimo namreč v času zares velikih sprememb. In velika je tako naša stava.

Živimo v viharnem času velikih sprememb vsepovsod, kamor nam le sežeta oko in misel. Vse te spremembe se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast, umetnost in umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred vse nas in pred vsakogar izmed nas postavlja nove velike izzive in velike dileme.

Nanje smo, kot nam razlagajo glasne teze našega časa, kar najmanj pripravljeni. Da živimo v mlečnih mehurčkih medene sentimentalne odtujenosti drug od drugega ter od dogajanja v svetu. Tudi znanosti, tudi humanistične, da so menda vse bolj in bolj zaprte same vase in tudi sodobnim umetnostim so njihovi interpreti že očitali zadržanost in plašnost, celo anemičnost. Še več, ob koncu časov, kot smo jih poznali, da smo, v kolesju „velikega epilogičnega stroja“ – kot je nedavno pisal doayen slovenske likovne teorije, profesor emeritus Vaše ali, če smem, vseh nas Vaše akademije, Jožef Muhovič – postmoderne, posthumanizma, antihumanizma ter postmarksističnih, postfreudovskih, poststrukturalističnih, postmetafizičnih retorik da smo menda vsi, in menda več ne vemo, „kaj je res in kaj ne, kaj dobro in kaj slabo, kaj lepo in kaj grdo, kaj umetnost in kaj življenje, kaj konstruktivno in kaj destruktivno, kaj pokonci in kaj poševno“.

In čeravno profesorja visoko cenim in je moj prijatelj, vendarle s skepso gledam na takšne anamneze naših umetnosti in znanosti. Čeravno, namreč, morda res ne vemo več, kaj je res in kaj ne, kaj dobro in kaj slabo in kaj lepo in kaj grdo – pa to ve vsak, verjamem, ki mu v prsih bije resnicoljubno in človekoljubno svobodno srce –, pa zelo dobro vemo, kaj to pomeni, in prav posebej dobro to vemo, če o teh stvareh spregovori resnicoljubni, človekoljubni svobodni človek, tj. umetnik, znanstvenik.

Naša stava je tako, verjamem, lahko povsem drugačna. Verjamem v moč naših znanosti in umetnosti, tj. v moč naših znanstvenih oziroma umetniških raziskovanj in spoznanj, ki iz njih izhajajo. Verjamem v moč naših spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa in sveta in verjamem v naš vredni, dragoceni delež pri njihovem reševanju.

Verjamem v naše pogovore, v naše prijateljstvo, v našo človečnost. „Kajti svet ni človeški le zato,“ je nekoč pisala Hannah Arendt, „ker ga ustvarjajo ljudje, in človeški ne postane le zato, ker je v njem slišati človeške glasove, ampak človeški zares postane šele tedaj, ko postane predmet pogovora. Naj nas stvari sveta še tako prizadenejo, naj nas še tako pretresejo ali spodbudijo, človeške nam postanejo šele, ko o njih spregovorimo z našimi prijatelji. Kar ne more postati predmet pogovora – vzvišene tančine, strašno do skrajnosti ali nedoumljivo skrivnostno –, sicer more najti človeški glas, da se sliši v svetu, a ni zares človeško. Dogajanje v svetu in v nas naredimo človeško le, ko se lahko o obojem pogovarjamo, in v naših pogovorih se učimo biti človek. Grki so človečnost, ki se jo doseže v prijateljskem pogovoru, imenovali philanthrophia, kar pomeni, ‚ljubezen do človeka‘.“

V tem je naša stava! Naša stava je v imenitni, navdihujoči razstavi, ki jo danes odpiramo, in v imenitnih, navdihujočih pogovorih, kot hočemo upati, v mesecu, ki sledi. Novembra smo, v mesecu najprej škorpijonov in nato strelcev, v mesecu, ki mu vladata Mars in Pluton, v mesecu odločnosti in poguma. Novembra smo!

V nas je naša stava! Stava je visoka. Novembra smo!

*

Dovolite mi, da delim z Vami tri svoje povsem osebne slike z razstave, da tako rečem, tri drobne miniature, ki mi ob mojih stremljenjih v umetnost in občudovanju umetnosti vedno znova prihajajo v spomin. Ob njih moram vselej misliti tudi na naše znanosti, tudi nase, tudi na nas vse.

Najprej vedno znova mislim na biblično zgodbo o talentih. Eden jih je dobil pet in ko se je njegov gospodar, ki mu jih je bil pred svojim potovanjem zaupal, vrnil, mu jih je izročil deset. Drugi je dobil dva talenta in tudi ta je podvojil njiju število. Gospodar je bil z obema, seveda, zadovoljen, oba je pohvalil, še več jima je obljubil. „V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Pojdi v veselje svojega gospoda!“ jima je zaklical.

„Pristopil pa je slednjič pred gospodarja tisti, ki je bil prejel le en talent in je rekel: ‚Gospod, vem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in pobiraš, kjer nisi vejal. Zbal sem se in sem šel ter tvoj talent zakopal v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega.‘ Njegov gospodar mu je odgovoril in mu rekel: ‚Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in pobiram, kjer nisem vejal. Torej bi bil moral dati moj denar menjalcem in ob svojem prihodu bi jaz svojo lastnino prejel z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki ima deset talentov! Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo in bo imel obilo, kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.‘“

*

Leta 1911 je Rihard Jakopič v Ljubljanskem zvonu objavil spis, svojevrstni, nadvse ganljivi poklon pravkar umrlemu prijatelju Ivanu Groharju. V njem je razmišljal o slabi sreči, ki je sicer veselega, življenja polnega dragega prijatelja mnogoterih talentov vselej spremljala, spis pa je tudi kritika sodobnosti in apologija je umetnosti.

„Namen umetnosti je, človeštvo duševno [tj. duhovno] oplajati, in kadar zgreši ona ta svoj namen, izgubi tudi svojo upravičenost. Umetnik, izvrševatelj tega namena, stoji torej pred veliko, sveto nalogo, katero more le rešiti, če si prizadeva, da povzdigne svoje lastne duševne potence kolikor mogoče visoko nad površje vsakdanjosti. Umetnik biti se tedaj pravi stremeti po spoznanju in resnici.

Množica pa ima danes vse drugačne skrbi. Ne samo da so ji izumrli njeni estetični instinkti, izgubila je tudi vse veselje nad resnico, nad spoznanjem in popolnostjo. Ona živi le za svoj telesni obstanek in bega za čutnimi nasladami in tudi v umetniku vidi le nekoga, ki naj laska njeni počutnosti. Ona ga hoče ponižati k malikovanju, on pa hrepeni po čistem obličju svojega boga.

To nasprotje med zunanjimi razmerami in notranjim prepričanjem igra v življenju mnogih umetnikov nadvse žalostno vlogo. Tu odgovornost za podeljeno mu duševno imetje [tj. talente], katerega vsestransko izkoriščanje mu ni le naravna pravica, temveč sveta dolžnost, tam žalostna usoda, ki ga sili sprejemati vsakdanji kruh iz rok prav one množice, katere nagoni ga hočejo zasužnjiti, medtem ko on čuti v sebi poklic ravno to množico duševno povzdigovati in oplajati.

To je tragičen razpor, ki je pokopal že marsikaterega izvoljenca.“

*

Dobrih sto let pozneje, leta 2016, je sijajni nemški cineast Julian Rosefeldt v berlinskem Hamburger Bahnhof, galeriji sodobnih umetnosti, postavil imenitno razstavo z naslovom Manifest. Bila je to serija dvanajstih kratkih filmov, projiciranih hkrati na dvanajst velikih platen, in v teh kratkih filmih v kar najbolj različnih solističnih vlogah nastopa primadonna sodobne filmske umetnosti, vsa briljantna Cate Blanchett.

Njeni monologi, ki ji jih daje govoriti Rosefeldt, so kolaži izbranih odlomkov iz umetniških manifestov, s katerimi so umetniške duše preteklega stoletja vse v revolucionarnem žaru razlagale svoj čas in svoj smisel in svoj pomen za svoj čas: Razlagale so, kaj je res in kaj ne, kaj dobro in kaj slabo, kaj lepo in kaj grdo. V enem izmed njih – gre za odlomek iz stridentističnega manifesta mehiškega pesnika Manuela Maplesa Arceja iz leta 1921 – rock zvezda v backstageu, v še zadnjem oblaku ekstaze po velikem koncertu, govori takole.

„Logika je napaka in pravica do celostnosti strašljiva šala. S svetom se upravlja kot z amaterskim bandom.

Je kdo postavil vprašanje o iskrenosti? Trenutek, dame in gospodje, predno se ga res. Kdo izmed nas je najbolj iskren? Tisti izmed nas, ki se očiščujejo in kristalizirajo skozi filter osebnih občutij? Ali tisti izmed ‚umetnikov‘, katerih edina skrb je, da bi se priliznili brezoblični množici mršavega občinstva? – Množici nazadnjaških idiotov in sleparskih dilerjev z umetnostjo?

Z norostjo nismo računali.

Resnica se nikoli ne pojavi izven nas samih. Življenje je le sistem, odprt za občasne pretrese. Stvari nimajo svoje lastne vrednosti, ki bi jo mogli občutiti, in njihove poetične vzporednice cvetijo le v njihovi notranji razsežnosti.

Resnice ne iščemo v resničnosti pojavnosti, pač pa v resničnosti mišljenja.“

*

Novembra smo! Želim Vam bogat mesec! Želim Vam bogato resničnost!

 

Utrinki z otvoritve

Dogodki

07. 06. 2024
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Kukavičje ukane – Branje kratkih zgodb

07. 06. - 08. 06. 2024
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

3. mednarodna konferenca doktorskih študentov na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo

05. 06. 2024
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Okrogla miza: Kam gre naša šola?

04. 06. - 04. 07. 2024
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Razstava: RARARA umetnice Tinkare Nemec Herkess

03. 06. 2024
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Semantične in pragmatične lastnosti turškega diskurzivnega členka hani