Projekt z naslovom »Raba prostora v starejši železni dobi med Alpami in Donavo. Primerjalna analiza arheoloških krajin na območjih najdiščnih kompleksov Süttő in Poštela (Early Iron Age Land Use between the Alps and the Danube. Comparative landscape archaeological analyses of Süttő and Poštela site-complexes« je bilateralni projekt partnerjev iz Madžarske (Eötvös Loránd University, Faculty of Humanities, Institute of Archaeological Sciences) in Slovenije (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo), ki ga financirata madžarski National Research, Developmen and Innovation Office (NRDI) ter Javna agencija za Raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
V sklopu projekta raziskujemo arheološki krajini dveh nadregionalno pomembnih železnodobnih središč, Süttő na Madžarskem in Poštela v Sloveniji. Pri raziskavah uporabljamo sodobne neinvazivne metode, ki jih v našem pristopu povezujemo z uveljavljenim naborom raziskovalnih tehnik in metod ter tako poskušamo bolje spoznati in razumeti človekov vpliv na prostor v času starejše železne dobe.
V sklopu bilateralnega projekta želimo v prvi vrsti nadaljevati in zaokrožiti raziskovanje dveh najdiščnih kompleksov, ki smo jih raziskovali že v sklopu projekta Iron-Age-Danube (Interreg SI-AT). To sta Poštela v Sloveniji in Süttő na Madžarskem. Najdišči ležita v različnih geografskih okoljih, prvo na najvzhodnejših obronkih Alp in drugo na nižinskem naplavinskem območju ob Donavi z nižjimi griči v zaledju, obe pa se nahajata v bližini pomembnih rek in na kontaktnem območju med različnimi kulturnimi regijami. Pri raziskavah se bomo osredotočali na eni strani na obdelave in analize predhodno pridobljenih podatkov, ob tem pa bomo izvajali tudi pomembne inovativne primerjalne študije. Pri slednjih bomo kombinirali različne metode, za katere smo se specializirali različni partnerji. Madžarski partnerji tako prinašajo predvsem ekspertize iz aerofotografije, geofizikalnih meritev z magnetno metodo na velikih površinah, pa tudi raziskave z geološkimi vrtinami. Slovenski partnerji imajo na drugi strani specialistična znanja pri geofizikalnih raziskavah z raznolikimi kompatibilnimi metodami na manjših območjih, a s precej večjo resolucijo in izpovedno močjo (georadar, ERT, nizko frekvenčna elektromagnetna metoda, cezijev magnetometer), pa tudi laboratorijske geološke raziskave. Pri združevanju pristopov se bodo odpirala nova vprašanja, na katera bomo poskušali odgovoriti v mednarodnem sodelovanju, kjer združujemo različne metodološke izkušnje in s tem omogočamo njihovo izmenjavo. Sodelovanje tako ne bo le povečalo znanja in vedenja o obeh najdiščnih kompleksih v sklopu vzhodnohalštatskega kulturnega kroga, temveč bo služilo tudi kot primer dobre prakse za raziskave drugih kompleksnih arheoloških krajin ter njihovo povezavo z nadregionalnimi podatki za klimatske pogoje, ki so bili pridobljeni iz Blatnega jezera.
Pri predlaganih raziskavah je ob tem ključnega pomena, da krajine raziskujemo v njihovem dinamičnem kronološkem smislu. Tako pri Pošteli kot pri Süttő-u je izjemnega pomena ob ostalinah iz časa starejše železne dobe upoštevati tudi predhodno pozno bronasto dobo in sledeči mlajšo železno dobo ter rimsko obdobje. Pri tem so najbolj izstopajoče prav monumentalne utrdbene strukture, ki so večkrat preuporabljene in spremenjene, ter velike grobne gomile. Vse tovrstne konstrukcije za gradnjo zahtevajo veliko vloženega človeškega dela in tudi zato predstavljajo zanimive raziskovalne izzive.
Pomemben del projekta predstavlja inovativen doprinos k naboru arheoloških raziskav, predvsem v smislu krajinske arheologije. Tako so izjemnega pomena podatki, pridobljeni iz vrtin v sedimentih Blatnega jezera, ki jih lahko vzporejamo z regionalnimi in nadregionalnimi arheološkimi in okoljskimi podatki. Pomembna je primerjalna študija različnih geofizikalnih metod, pa datiranje arheoloških struktur in značilnosti, prepoznanih z aerofotografijo ali z geofizikalnimi metodami s kompleksno metodologijo (terenski pregledi, jedrne vrtine, testna izkopavanja, radiokarbonsko datiranje) ter nenazadnje poskus premoščanja problematičnega „halštatskega platoja” pri radiokarbonskem datiranju z velikim številom premišljeno izbranih vzorcev v dveh mikroregijah.
Glavna cilja projekta sta natančna določitev meja obeh prostorskih kompleksov ter preučitev človekovega vpliva na pokrajino v času starejše železne dobe.
S pomočjo kompleksnega metodološkega pristopa, ki je bil za raziskovanje arheoloških krajin razvit in predstavljen v sklopu projekta Iron-Age-Danube, bomo pri raziskavah zgoraj omenjenih najdišč združili moderne neinvazivne in nizko invazivne metode s tradicionalnimi načini raziskovalnega zajema podatkov. S sodelovanjem raziskovalcev drugih znanstvenih disciplin pa bomo že tako širok nabor raziskovalnih metod še razširili.
Kombinacija sodobnih metod in povezava novih dognanj z obstoječimi podatki nam bo omogočila prepoznati in razumeti človekove posege v okolje. Med metode, ki jih nameravamo uporabiti za dosego ciljev, sodijo aerofotografija, sistematični terenski pregledi, geofizikalne metode (raziskave obsežnih ravninskih območij z magnetno metodo, detajlne raziskave grobnih gomil z več-metodnim geofizikalnim pristopom, kjer magnetno metodo kombiniramo s komplementarnima električno upornostno tomografijo (ERT) in georadarjem (GPR)) ter z vrtinami za geomorfološke raziskave antropogenih oblik.
Na podlagi raziskav bomo izbrali ustrezno območje za izvedbo manjših testnih arheoloških izkopavanj v obeh raziskovanih mikroregijah oz. v okolici najdišč Süttő in Poštela. Z ustrezno načrtovanim vzorčenjem in ekstrakcijo organskih ostankov s flotacijo izkopanih sedimentov bomo zagotovili kratkožive vzorce, primerne za radiokarbonsko datiranje. Z ustreznim modeliranjem stratificiranih vzorcev se bomo skušali izogniti t. i. »halštatskemu platoju« ter natančno datirati sedimente. Pridobljene organske ostanke (semena, oglje, kosti, ribje luskine, lupine mehkužcev idr.) bomo uporabili tudi za arheozoološke in paleobotanične študije, kjer bomo prepoznavali tafonomske procese izkopanih struktur, ki bodo ključni za nadaljnjo interpretacijo paleoekološke in tudi socio-ekonomske preteklosti obeh arheoloških krajin.
Posebna študija bo namenjena raziskavi zgradbe grobnih gomil na obeh območjih. Z geofizikalnimi metodami bomo skušali določiti natančne lokacije grobnih kamer, nato pa bomo z vrtinami, ki se bodo kamram izognile, dobili vertikalni profil raziskovane gomile od vrha do geološke osnove. Poleg makroskopske arheološke analize profila se bomo posvetili tudi paleopedološkim fizikalno-kemičnim analizam. S temi analizami bomo skušali razumeti procese nastanka sedimentov in stanja v okolju v času starejše železne dobe, torej v času gradnje teh gomil.
Pridobljeni podatki nam bodo omogočili neposredno primerjavo med prostorskimi enotami znotraj obeh mikroregij ter med obema mikroregijama. Predmet opazovanja bodo na primer kronološke in prostorske razlike med posameznimi grobišči znotraj mikroregij in tudi analiza prostora v dinamičnem kronološkem kontekstu, predvsem glede na predhodno (pozna bronasta doba) in sledeče (mlajša železna doba) obdobje v posamezni mikroregiji ter tudi med njima. Glavna ciljna vprašanja se tičejo prehoda iz pozne bronaste v starejšo železno dobo, (dis-)kontinuitete monumentalnih obrambnih struktur in njihova preuporaba in transformacija skozi prazgodovino, posledice gradnje starejšeželeznodobnih grobnih gomil na simbolno vrednost pokrajine ter obsega oz. količine človeškega dela, ki je bil investiran v izgradnjo teh monumentalnih spomenikov.
Obdelava dobljenih podatkov je razdeljena na tri glavne sklope:
-
Izdelava podatkovnih bank raziskovanih mikroregij, ki bodo bazirale na GIS sistemih in bodo vključevala arheološke, geografske, botanične in druge podatke, pridobljene z raznimi metodami. Prav tako bo izvedena prostorska analiza obeh regij.
-
Obdelava vseh relevantnih arheoloških podatkov, tako obstoječih kot na novo pridobljenih tekom projekta. Najpomembnejša naloga tega sklopa je datacija arheoloških oblik in struktur na podlagi arheoloških najdb in primerjava datacij s pridobljenimi rezultati radiokarbonskega datiranja.
-
Paleobotanična in okoljska arheološka analiza. Vključili bomo pelodne, arheobotanične (karpološke in antrakotomske), arheozoološke, mikromorfološke analize in analize mikroodpada sedimentov.
Univerza v Ljubljani
doc. dr. Matija Črešnar, projektni vodja in strokovnjak za arheologijo bronaste in železne dobe, s številnimi izkušnjami pri vodenju raziskav gradišč, kjer je bil poudarek na sodelovanju med različnimi znanostmi in vodja/sodelavec v številnih interdisciplinarnih mednarodnih projektih.
doc. dr. Branko Mušič, strokovnjak za arheološko geofiziko, z izjemnimi izkušnjami na raznolikih kompleksnih arheoloških najdiščih, tudi gradiščih in gomilnih ter planih grobiščih, doma in v tujini.
dr. Petra Vojaković, strokovnjakinja za terensko arheologijo ter bronasto in železno dobo, z izkušnjami pri raziskavah in interpretaciji protourbanih in drugih prazgodovinskih naselbin, grobišč in kompleksov.
asist. Luka Gruškovnjak, univ. dipl. arheolog, doktorski kandidat Univerze v Ljubljani, ki se specializira na področju arheološke metodologije, geoarheologije ter statističnih in prostorskih (GIS) analiz.
asist. Nejc Dolinar, univ. dipl. arheolog, strokovnjak za raznolike terenske raziskave, prostorsko arheologijo, obdelavo podatkov laserskega skeniranja, združevanje podatkov v GIS okolju ter.
Eötvös Loránd University
prof. dr. Zoltan Czajlik
Financerji/partnerji
