Cikel predavanj prof. dr. Cristopha Menkeja

Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete UL (projekt Skupno med substanco in subjektom) in Goethe-Institut Ljubljana vljudno vabita na cikel predavanj prof. dr. Christopha Menkeja. 

Cristoph Menke je profesor za Praktično filozofijo na Goethejevi univerzi v Frankfurtu na Majni in eden najpomembnejših nemških filozofov. Nasploh je eden vodilnih mislecev v sodobni kritični teoriji, ki se poglobljeno ukvarja s temami svobode, avtonomije, estetike, prava in politične subjektivnosti. Izbor pomembnejših publikacij: Gegenwart der Tragödie (2005); Kraft. Ein Grundbegriff ästhetischer Anthropologie (2008); Recht und Gewalt (2011); Kritik der Rechte (2015); Autonomie und Befreiung (2018), Theorie der Befreiung (2022).

Ponedeljek, 12.5.2025, Mestni muzej, konferenčna dvorana, 18h
Enakost, inteprelacija, osvoboditev: trije vektorji pripoznanja
Osrednji prispevek pojma pripoznanja je v njegovi zmožnosti, da družbena razmerja misli kot razmerja enakosti. Axel Honneth, ki se pri tem opira na Hegla, pojem pripoznanja razume prav v tej luči. Predavanje si preko obravnave Althusserjevega pojma interpelacije in misli Erica Santnerja prizadeva pokazati, da pripoznanje kot enakost nujno temelji na neenakosti, ki ta razmerja pripoznavanja sploh omogoča: pripoznanje, ki izhaja od neenakega Drugega. Hkrati pa se tako pokaže, da ima pripoznanje neenakosti inherentno dvojno in celo nasprotujočo si dimenzijo: interpelacija k podrejanju je obenem poziv k osvoboditvi.
Predavanje bo v nemškem jeziku s simultanim prevajanjem v slovenščino.

Torek, 13.5.2025, Filozofska fakulteta, predavalnica 426, 19h
Humanizacija narave
Predavanje obravnava vprašanje, ali obstaja človeška narava. To vprašanje se običajno razume kot vprašanje o seznamu lastnosti, ki naj bi opredeljevale tisto, kar je skupno vsem ljudem in jih ločuje od drugih živali — natanko: po naravi. Predavanje razume to vprašanje drugače. Naredi korak nazaj in se vpraša po vlogi in mestu pojma narave pri razumevanju nas samih kot ljudi. Vprašanje je: kaj mislimo z »naravo«, ko poskušamo razumeti sebe kot ljudi? V kakšnem specifičnem smislu se nanašamo nase kot na naravna bitja, ko se poskušamo razumeti kot duhovna, kulturna, simbolna bitja? Predavanje bo poskušalo pokazati, da lahko, če naravno določenost človeka povežemo s to nalogo, pridobimo pojem človeka, ki ne zapade kritiki antropološke razlike kot binarno-hierarhične konstrukcije.
Predavanje bo v angleškem jeziku.

Sreda, 14.5.2025, Filozofska fakulteta, predavalnica 15, 18h
Zakon in zapoved. O morali in svobodi
Ali je lahko moralno dejanje svobodno? Ali je lahko svobodno dejanje moralno? Biti svoboden pomeni biti zaradi samega sebe: pomeni, da se določam sam. Biti moralen pa pomeni biti zaradi drugega: da me določa drugi. Torej, biti moralen pomeni biti nesvoboden, biti določen s strani drugega. Po drugi strani pa biti svoboden pomeni biti neodvisen od določenosti s strani drugega, in torej ne biti moralen, celo biti nemoralen.
Predavanje bo obravnavalo ta paradoks v dveh korakih. Najprej si bom ogledal znan poskus rešitve paradoksa z razumevanjem moralne zahteve kot (celo edinega) »zakona« in z dojemanjem moralnega zakona kot samodoločenega. To je moderna predstava avtonomije. Nato bom predstavil alternativno pojmovanje zunanje, transcendentne »zapovedi« (Gebot v nasprotju z Gesetz) pri Franzu Rosenzweigu, ki subjekt prav s tem, ko ga podredi zahtevi, ki je zanj »preveč«, osvobodi.
Predavanje bo v angleškem jeziku.