Dolgotrajni covid kot zapuščina pandemije: psihološki simptomi, psihosocialni dejavniki in posledice

Pandemija covida-19 je za posameznike pomenila velik kroničen stres. Raziskave so jasno pokazale, da je zaprtje med pandemijo povzročilo porast socialne izolacije, fizične neaktivnosti in nezdravega prehranjevalnega vedenja. Socialna izolacija in osamljenost sta se povezovali s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, kar nakazuje, da bo imela pandemija dolgoročne posledice na zdravje splošne populacije, neodvisno od prebolevanja covida-19. Pri tistih, ki so preboleli covid-19, pa se lahko pojavljajo še dodatne posledice, med njimi dolgotrajni covid (angl. post-acute sequelae SARS-CoV-2 infection – PASC).

Klinična opredelitev, ki jo podaja Svetovna zdravstvena organizacija, opisuje PASC kot stanje, ki se pojavi pri posameznikih z anamnezo verjetne ali potrjene okužbe s SARS-CoV-2 običajno 3 mesece od začetka bolezni, s simptomi, ki trajajo vsaj 2 meseca in jih ni mogoče razložiti z alternativno diagnozo. PASC se pojavi pri 5 do 20 % obolelih za covidom-19. Raziskovalci so iz več kot 328.000 kliničnih zabeležk v ZDA razvili leksikon 355 simptomov PASC, med katerimi so bili najpogostejši bolečina (43,1 %), anksioznost (25,8 %), depresija (24,0 %), utrujenost (23,4 %), bolečine v sklepih (21,0 %), dispneja (20,8 %), glavobol (20,0 %), slabost ali bruhanje (19,9 %), mialgija (19 %) in gastroezofagealni refluks (18,6 %). V drugih raziskavah, ki so preučevale simptome PASC med udeleženci, starimi med 18 in 65 let, so bili med pogosto poročanimi simptomi tudi nespečnost, izguba voha in okusa ter kognitivna disfunkcija. Pri večini oseb se simptomi PASC poslabšajo po naporu, tj. miselnih in fizičnih obremenitvah ter stresu. Med kognitivnimi težavami se najpogosteje kažejo težave s pozornostjo in koncentracijo, težave pri razmišljanju, težave z izvršilnim delovanjem (npr. načrtovanjem, organiziranjem, ugotavljanjem zaporedja dejanj, abstrahiranjem), težave pri reševanju problemov ali odločanju in upočasnjene misli ter težave s spominom, predvsem s kratkotrajnim, o katerih poroča 88 % oseb s PASC.

Simptomi PASC pomembno zmanjšujejo kakovost življenja in omejujejo funkcionalno sposobnost oseb na različnih področjih. Več avtorjev opozarja, da je PASC podoben sindromu postvirusne utrujenosti (angl. postviral fatigue syndrome), vendar so za jasnejše zaključke potrebne nadaljnje raziskave. Razumevanje dolgotrajnega stanja po akutni fazi covida-19 in njegovih posledic za fizično in duševno zdravje je predpogoj za postavitev ustrezne diagnoze in vzpostavitev sistemov na različnih področjih in ravneh delovanja družbe za podporo in pomoč osebam s PASC. Številni avtorji in organizacije danes tako opozarjajo na pomanjkanje raziskav PASC stanja in podpornih sistemov za tiste, ki se s PASC soočajo. Raziskovalci ugotavljajo, da manj kot 1 % tekočih raziskav covida-19 proučuje stanja po akutni fazi bolezni; tiste študije, ki se izvajajo, pa se usmerjajo na hospitalizirane bolnike (med ali po akutni fazi). Potrebne so nove raziskave, ki bi preučile izkušnje s PASC pri tistih osebah, ki niso bile hospitalizirane. Soočanje z dolgotrajnimi posledicami covida-19, ki niso ustrezno obravnavane, namreč lahko povzroča hude psihosocialne stiske.

PASC se (z različno intenzivnostjo) razvije le pri nekaterih posameznikih, ki so preboleli covid-19. Dejavniki, ki zvišujejo tveganje za razvoj PASC, še niso temeljito preučeni. Nekateri avtorji opozarjajo, da ima na resnost in dolgotrajnost simptomov po akutni fazi covida-19 učinke tudi doživljanje pandemije SARS-CoV-2 in z njo povezanih javnozdravstvenih ukrepov, ki so imeli sami po sebi velik vpliv na duševno zdravje splošne populacije. Vendar pa druge raziskave nakazujejo, da duševno zdravje oseb pred in med PASC nima pomembne vloge za razvoj nekaterih simptomov PASC. Zato so potrebne nadaljnje celovite raziskave, ki bi opisale in razložile psihosocialne dejavnike razvoja PASC. Slabo poznavanje vplivnih dejavnikov in njihove vloge pri razvoju PASC namreč predstavlja tveganje za osebe, ki se soočajo s simptomi PASC, saj povečuje verjetnost njihove pomanjkljive ali neustrezne obravnave in diskriminatornih odzivov okolice, katerih tveganje za pojav je za določene skupine v splošni populaciji okrepila že sama pandemija covida-19.

Namen raziskave je (i) opisati psihološke simptome PASC in preučiti, kako se povezujejo s fizičnimi simptomi PASC, (ii) identificirati psihosocialne dejavnike razvoja PASC, (iii) preučiti posledice PASC za funkcionalno sposobnost in kakovost življenja posameznikov s PASC in (iv) na podlagi pridobljenih empiričnih spoznanj opredeliti možne pristope k sekundarni in terciarni preventivi in kurativi PASC v Sloveniji.

V raziskavi bomo razvili celovit psihosocialni model simptomov, dejavnikov in posledic PASC in na njegovi osnovi oblikovali smernice za psihodiagnostiko, psihološko obravnavo in podporo osebam s PASC. Raziskava ima štiri osrednje cilje.

Cilj 1 – Na vzorcu prebivalcev Slovenije, starejših od 15 let, identificirati psihološke simptome PASC, njihovo trajanje in intenzivnost na različnih področjih delovanja (kognitivnem, emocionalnem, motivacijskem). Preučiti povezanost psiholoških simptomov s telesnimi. Identificirati razlikovalne simptome oz. vzorce simptomov, ki PASC razločijo od splošnih populacijskih odzivov na pandemijo in z njo povezane ukrepe. Z vzdolžno raziskavo preučiti dinamiko spreminjanja simptomov PASC v času.

Cilj 2 – Identificirati psihološke in socialne dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, ki pojasnjujejo število, trajanje in intenzivnost simptomov PASC, ter preučiti njihovo delovanje. Z vzdolžno raziskavo preučiti psihosocialne dejavnike, ki pojasnjujejo medosebne razlike v časovnem poteku PASC.

Cilj 3 – Identificirati posledice PASC, ki se kažejo kot spremembe v kakovosti življenja in funkcionalnih sposobnostih (s poudarkom na izvajanju temeljnih družbenih vlog v različnih socialnih okoljih, tj. pri delu, izobraževanju, v medosebnih odnosih, pri urejanju vsakodnevnih osebnih zadolžitev in prostočasnih aktivnostih), ter z vzdolžno raziskavo preučiti razvoj in spreminjanje izraženosti tovrstnih posledic v času. Preučiti odzive socialne okolice in socialno oporo okolice osebam s PASC.

Cilj 4 – Na podlagi ugotovitev empiričnih raziskav in celovitega psihosocialnega modela PASC razviti nabor smernic za psihodiagnostiko, klinično obravnavo in intervencije (podporne ukrepe) za osebe, ki imajo zaradi PASC zmanjšane zmožnosti delovanja na različnih področjih življenja, s poudarkom na delu in izobraževanju.

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta:
dr. Katarina Babnik
dr. Kaja Hacin Beyazoglu
dr. Darja Kobal Grum
dr. Luka Komidar
dr. Žan Lep
dr. Anja Podlesek
Dominik Pogorevc
dr. Gaja Zager Kocjan

Nacionalni inštitut za javno zdravje:
dr. Saška Roškar
Matej Vinko
Metka Zaletel
Maruša Rehberger
Aleš Korošec

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča:
dr. Urša Čižman Štaba, spec. klin. psih.
Vesna Mlinarič Lešnik, spec. klin. psih.
dr. Vida Ana Politakis

1 Teoretični pregled najsodobnejše literature o tematiki PASC · oktober do december 2022

Opravili smo sistematični pregled dostopne znanstvene literature o PASC, v okviru katerega smo identificirali ključne dejavnike in simptome PASC ter s tem prispevali h končni zasnovi raziskave A1. Pregled literature je pokazal, da med najkonsistentnejše dejavnike sodijo ženski spol, višja starost, nižji SES, pripadnost etnični manjšini ter predhodne bolezni (glej Babnik idr., 2023).

2 Izvedba empiričnih raziskav

2.1 Raziskava A1 (prva faza raziskave A) · Poglobljen vpogled v psihosocialne in kognitivne vidike PASC ter funkcionalno zmožnost oseb s PASC · oktober do december 2022, analiza podatkov do maja 2023

Po pregledu literature, ki je pomagala pri končni zasnovi kvalitativne študije ter oblikovanju vprašanj in analitičnega modela smo izvedli kvalitativno raziskavo (polstrukturinani intervjuji) za pridobitev poglobljenega vpogleda v psihosocialne vidike PASC ter funkcionalno zmožnost oseb s PASC. Osebe s PASC so poročale o zaznanih primanjkljajih na področjih pozornosti, spomina, ciljno usmerjenega vedenja in jezika. Ti primanjkljaji so pri udeležencih povzročali stisko, slabši nadzor čustev in duševne težave (glej Ranc in Podlesek, 2023; Podlesek in Ranc, 2023; Podlesek idr., 2023).

2.2 Raziskava A2  (druga faza raziskave A) · Simptomi PASC in njihova prevalenca ter psihosocialni vidiki PASC · november 2022 do maj 2023, analiza podatkov do maja 2024

Raziskava A2 je bila izvedena na vzorcu 3048 oseb, ki po demografski strukturi predstavlja populacijo delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. Zbrani podatki so pokazali, da je 2200 (72 %) udeležencev prebolelo covid-19, 948 od teh (43 %) pa jih je imelo najmanj en dolgotrajni simptom. PASC, opredeljen po definiciji WHO, je imelo 948 (31 %) oseb. Najpogostejši simptomi so bili utrujenost in pomanjkanje energije, zmanjšanje telesne zmogljivosti ter bolečine v mišicah in sklepih. Pomemben del prebolevnikov covida-19 (15 %) je med dolgotrajnimi posledicami navajalo psihološke simptome – strah, žalost, jezo, jokavost ali negativne misli (Kobal Grum, 2023). Pri osebah s PASC so samozaznana stopnja resnosti simptomov, osebnostna prožnost in opora bližnjih in strokovnjakov značilni napovedniki njihovega duševnega zdravja (Hacin Beyazoglu idr., 2023).

V okviru raziskave A2 smo razvili tudi Vprašalnik o zaznanih kognitivnih spremembah pri osebah s PASC (Komidar idr., 2023) in posebno pozornost namenili preučitvi kognitivnih pritožb (Podlesek in Komidar, 2023)

2.3 Raziskava B · Spremljanje simptomov PASC in njihovih dejavnikov ter posledic v času · oktober 2022 do november 2024, analiza podatkov do marca 2025

Za zbiranje podatkov o časovnem razvoju psiholoških simptomov PASC trenutno izvajamo vzdolžno raziskavo s kombinacijo samoporočanja in nevropsihološkega testiranja. Zbiranje podatkov je še v teku. V letu 2023 smo v okviru raziskave obravnavali devet bolnikov, ki so bili z nevropsihološko baterijo testirani v treh časovnih točkah v razmaku dveh mesecev.

Preliminarne analize kažejo, da se preizkušanci subjektivno ocenjujejo slabše, kot kažejo rezultati standardiziranih nevropsiholoških testov. To lahko kaže na to, da standardizirani testi ne zajamejo celotnega obsega kognitivnih težav bolnikov ali pa da psihološki simptomi, kot je anksioznost, vplivajo na subjektivno doživljanje bolezni.

2.4 Raziskava C · Analiza populacijskih podatkov o zdravstvenem stanju okuženih s SARS-CoV-2 · januar 2023 do marec 2025

Z raziskavo C ugotavljamo, kako se PASC odraža v spremembah objektivnih kazalnikov javnega zdravja. Trenutne aktivnosti tečejo v smeri združevanja administrativnih zbirk podatkov s področja zdravja in ugotavljanja, kako opredeliti, da gre pri določeni diagnozi dejansko za vzročno stanje po prebolelem covidu-19.

3 Razvoj smernic za psihodiagnostiko, psihološko obravnavo in intervencije za osebe s PASC

načrtovano od aprila do septembra 2025

Babnik, K. in Podlesek, A. (2023). COVID-19 pandemic and mental health: research methodology for studying cognitive functioning. Predavanje na Sapienza Università di Roma, Dipartimento di Neuroscienze Umane. COBISS.SI-ID: 190538499

Babnik, K., Lep, Ž., Zager Kocjan, G. in Hacin Beyazoglu, K. (2024). The interdependence of pre-pandemic stress and health anxiety in predicting long COVID-19-related work capacity decline. V: Empirical studies in psychology: XXX Scientific Conference. Faculty of Philosophy Belgrade. COBISS.SI-ID: 190500867

Babnik, K., Podlesek, A., Kobal Grum, D. In Lep, Ž. (2023). Kaj o psiholoških vidikih post-akutnih posledic covida-19 povedo dosedanje empirične raziskave? V: 9. Kongres psihologov Slovenije: zbornik povzetkov. COBISS.SI-ID: 176572419

Bojc, S. (2024). Otroci doma, starši pa podpišejo opravičilo. Delo, 66(60), 14. COBISS.SI-ID: 190630915

Boštjančič, E., Demerouti, E., Fesel Kamenik, M., Shockely, K., Babnik, K., Černe, M. in Bakker, A. B. (diskutanti). (2023). Nova normalnost dela. RTV Slovenija, Vroči mikrofon. COBISS.SI-ID: 170938883

Hacin Beyazoglu, K., Zager Kocjan, G. in Lep, Ž. (2023). Osebnostna prožnost in prejeta opora kot napovednika duševnega zdravja pri osebah s PASC. V: 9. Kongres psihologov Slovenije: zbornik povzetkov. COBISS.SI-ID: 176581635

Kobal Grum, D. (2023). Epidemiološki sliki pojavljanja post-akutnih posledic covida-19 v Sloveniji na pot. V: 9. Kongres psihologov Slovenije: zbornik povzetkov. COBISS.SI-ID: 176598787

Kobal Grum, D. (intervjuvanec). (2023). Ne more biti tako, kot je bilo prej. Medicina danes. 13/14, 12-13. COBISS.SI-ID: 190881795

Kobal Grum, D., Kapš, P., Lep, Ž. in Savšek, L. (2023). Raziskovanje psiholoških, nevrofizioloških in kognitivnih učinkov COVID-19: pogovor na dogodku Nevroznanost in družba v sklopu SINAPSINE nevroznanstvene konference. Medicinska fakulteta UL. COBISS.SI-ID: 167186947

Komidar, L., Podlesek, A. in Kavcic, V. (2023). Razvoj in validacija Vprašalnika o zaznanih kognitivnih spremembah. V: 9. Kongres psihologov Slovenije: zbornik povzetkov. COBISS.SI-ID: 173456899

Podlesek, A. in Komidar, L. (2023). Kognitivne spremembe po pandemiji covida-19 in njihovi napovedniki. V: 9. Kongres psihologov Slovenije: zbornik povzetkov. COBISS.SI-ID: 176608259

Podlesek, A. in Ranc, P. (2023). Self-reported perceptual disorders in individuals with long COVID. V: Savremeni trendovi u psihologiji 2023: knjiga sažetaka. Filozofski fakultet Novi Sad. COBISS.SI-ID: 171680771

Podlesek, A., Ranc, P. in Babnik, K. (2023). Subjective perceptions of cognitive changes in individuals with long COVID. V: 18th European Congress of Psychology: abstracts. British Psychological Society. COBISS.SI-ID: 170270211

Pogorevc, D. in Babnik, K. (2023). Izkušnje in izzivi oseb s PASC na delovnem in drugih življenjskih področjih. V: 9. Kongres psihologov Slovenije: zbornik povzetkov. COBISS.SI-ID: 176619267

Ranc, P. in Podlesek, A. (2023). Subjektivna zaznavanja kognitivnih sprememb pri osebah z dolgotrajnim covidom. V: 9. Kongres psihologov Slovenije: zbornik povzetkov. COBISS.SI-ID: 176621315

Na 9. kongresu psihologov Slovenije smo člani projektne skupine s Filozofske fakultete v Ljubljani pripravili simpozij, naslovljen »Po pandemiji: psihološki vidiki dolgotrajnega covida-19«. V okviru simpozija so bili predstavljeni naslednji prispevki:

• Kaj o psiholoških vidikih post-akutnih posledic covida-19 povejo dosedanje empirične raziskave? (Katarina Babnik, Anja Podlesek, Darja Kobal Grum, Žan Lep)
• Epidemiološki sliki pojavljanja post-akutnih posledic covida-19 v Sloveniji na pot (Darja Kobal Grum)
• Osebnostna prožnost in prejeta opora kot napovednika duševnega zdravja pri osebah s PASC (Kaja Hacin Beyazoglu, Gaja Zager Kocjan, Žan Lep)
• Kognitivne spremembe po pandemiji covida-19 in njihovi napovedniki (Anja Podlesek, Luka Komidar)
• Izkušnje in izzivi oseb s PASC na delovnem in drugih življenjskih področjih (Dominik Pogorevc, Katarina Babnik)
• Subjektivna zaznavanja kognitivnih sprememb pri osebah z dolgotrajnim covidom (Pika Ranc, Anja Podlesek)

Knjiga povzetkov je dostopna tukaj: http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2023/povzetki_kongres_psih_2023.pdf.

Na konferenci Savremeni trendovi u psihologiji, ki je potekala med 26. in 28. oktobrom 2023 v Novem Sadu, smo predstavili dva prispevka, povezana z ugotovitvami projekta. Prof. dr. Anja podlesek in njena magistrandka Pika Ranc sta poročali o samoporočanih motnjah zaznavanja pri posameznikih z dolgotrajnim covidom. Naš študent Žika Mekiš Recek, doc. dr. Katarina Babnik, doc. dr. Kaja Hacin Beyazoglu in doc. dr. Žan Lep pa so pripravili prispevek o učinkih zarotniškega mišljenja na refleksivno diskriminacijo, ki je nastal na podlagi podatkov iz naše panelne raziskave. Knjiga povzetkov je dostopna tukaj: http://stup.ff.uns.ac.rs/Book_of_abstracts_STUP_2023.pdf.

Na 26. danih Ramira i Zorana Bujasa, ki so potekali med 28. in 30 septembrom 2023 na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu, sta doc. dr. Luka Komidar in prof. dr. Anja podlesek v sodelovanju s prof. dr. Voykom Kaucicem predstavila prispevek o validaciji vprašalnika kognitivnih sprememb, ki smo ga uporabili v naši panelni raziskavi o simptomih PASC, njihovi prevalenci in psihosocialnih vidikih PASC. Knjiga povzetkov je dostopna tukaj: https://repozitorij.ffzg.unizg.hr/islandora/object/ffzg:9763.

Prof. dr. Anja Podlesek na 18. evropskem kongresu psihologije v Brightonu (3.-6.julij 2023) predstavila prispevek z naslovom »Subjective perceptions of cognitive changes in individuals with long COVID«, ki nastal v soavtorstvu s Piko Panc in doc. dr. Katarino Babnik. Knjiga povzetkov je dostopna tukaj: https://ecp2023.eu/wp-content/uploads/2023/07/ECP-abstracts-6-July.pdf.

Prof. dr. Darja Kobal Grum je pripravila strokovni članek o zapuščini covida-19, naslovljen (Zapuščina covida): ne more biti tako, kot je bilo prej, v katerem so predstavljeni epidemiološki vidiki dolgotrajnega covida iz naše panelne študije.

Prof. dr. Darja Kobal Grum in doc. dr. Žan Lep sta 28. septembra 2023 sodelovala na okrogli mizi Nevroznanost in družba: Raziskovanje psiholoških, nevrofizioloških in kognitivnih učinkov COVID-19, ki je bila organiziran v okviru Sinapsine nevroznanstvene konference.

V okviu projekta smo z metodo računalniško podprtega spletnega anketiranja izvedli raziskavo na spletnem panelu podjetja VALICON d.o.o., v kateri smo udeležence spraševali o o simptomih PASC, njihovi prevalenci in psihosocialnih vidikih PASC. Končen vzorec sestavlja 3048 oseb v starosti od 18 do 65 let. Ugotovitve na podlagi zbranih podatkov bomo predstavili v obliki konferenčnih prispevkov in znanstvenih člankov.

Naš študent Dominik Pogorevc je pod mentorstvom doc. dr. Katarine Babnik pripravil in uspešno zagovarjal magistrsko delo, naslovljeno Dolgotrajni COVID – kvalitativna študija o izkušnjah in izzivih prebolevnikov na delovnem in drugih življenjskih področjih. S kvalitativnim pristopom je preučeval izkušnje in izzive, s katerimi se soočajo posamezniki z dolgotrajnim covidom.

Naša študentka Pika Ranc pa je pod mentorstvom prof. dr. Anje Podlesek pripravila in uspešno zagovarjala magistrsko nalogo, naslovljeno Subjektivna zaznavanja kognitivnih sprememb pri osebah z dolgotrajnim covidom. V nalogi je s kvalitativno metodologijo preučevala subjektivno zaznavanje kognitivnih sprememb pri posameznikih z dolgotrajnim covidom.

11. januarja 2023 smo prejeli soglasje Komisije za etiko Filozofske fakultete UL (306-2023), 25. maja 2023 pa soglasje Komisije Republike Slovenijo za medicinsko etiko (0120-37/2023/10) za izvedbo načrtovanih raziskav.