Besedne postaje 2015

Pripoved o minulih letih

Na zadnji Besedni postaji v letu 2015 (22. decembra) smo govorili o prevodu najstarejšega ruskega letopisa. Pripoved o minulih letih (Znanstvena založba FF, 2015) je najstarejše ohranjeno vzhodnoslovansko zgodovinsko besedilo, nastalo v začetku 12. stoletja, in predstavlja najpomembnejši zgodovinski vir za razumevanje srednjeveške zgodovine današnjih Belorusov, Rusov in Ukrajincev. Obenem je ta najstarejši vzhodnoslovanski letopis tudi okno v kulturo, ki so jo določale svetovnonazorske koordinate, ki so v marsičem drugačne od teh, ki določajo pogled na zgodovino v sodobnosti. Pripoved o minulih letih je tako torej tudi dokument, ki priča o neizogibni vpetosti vsake zgodovinske refleksije v ideološki kontekst obdobja, in čeprav so letopis v preteklosti pogosto uporabljali za utemeljevanje različnih, predvsem ruskih, v zadnjem času pa tudi ukrajinskih nacionalnih zgodovinskih mitov, je njegova resnična vrednost predvsem v tem, da o zgodovini razmišlja v njemu lastnih, srednjeveških kategorijah. Knjigo so predstavili urednik doc. dr. Blaž Podlesnik, prevajalec Aljaž Glaser in avtor spremne besede Simon Malmenvall.

ddr. Rudi Rizman: Odprte sociološke agende - globalizacija, demokracija in intelektualci

Na Besedni postaji smo 14. decembra gostili red. prof. ddr. Rudija Rizmana, enega vodilnih sodobnih slovenskih avtorjev, in z njim razpravljali o najbolj aktualnih in relevantnih družbenih problemih, kot so: kriza, plenilska globalizacija, vladavina trga in žrtvovanje državljanov, odmiranje demokracije in socialne države. Kakšne so alternative in kako usposobljena je sociološka veda za soočanje z aktualnimi izzivi, kakšna je vloga intelektualcev pri tem, kaj ostaja od nacionalne suverenosti in kakšne so nove priložnosti v svetu politike danes ...  Pogovor je vodil doc. dr. Damjan Mandelc. Več si lahko preberete v knjigi Odprte sociološke agende - globalizacija, demokracija in intelektualci (Znanstvena založba FF, Razprave FF, 2015)

Zahtevna razmerja: spol, strukturne ovire in priložnosti

Na Besedni postaji smo 7. decembra razpravljali o zahtevnih razmerjih, o ženskah v politiki, predvsem o njihovem prehajanju iz poklicnega življenja v politiko in nazaj, o ženskah na vodilnih položajih, o izobrazbi, v kateri naj bi bila moč, pa ni vedno tako, o novih oblikah elitizma in dominacije ... Debato je vodila dr. Milica Antić Gaber, v njej pa so sodelovali še dr. Pavle Zgaga, dr. Slavko Gaber, dr. Iztok Šori, mag. Viktorija Potočnik, mag. Ksenija Horvat, dr. Veronika Tašner in dr. Ciril Ribičič. Več o zaključkih raziskave si lahko preberete v knjigi Zahtevna razmerja: spol, strukturne ovire in priložnosti (ZZ FF, Razprave FF).

Ideologi in oporečniki

V tednu Univerze v Ljubljani, natančneje 30. novembra, smo na Besedni postaji gostili akad. prof. dr. Janka Kosa, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, ki je skoraj tri desetletja predaval na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo in velja za enega najpomembnejših slovenskih komparativistov. Letos sta Znanstvena založba Filozofske fakultete in Beletrina skupaj izdali drugo knjigo njegovih spominjanj z naslovomIdeologi in oporečniki, v kateri opisuje tudi študij in delovanje na Filozofski fakulteti ter mnoge njene profesorje. V pogovoru s prof. dr. Tonetom Smolejem in Mitjo Čandrom (glavnim urednikom Beletrine), svojima nekdanjima študentoma in urednikoma knjige, se je pogovarjal o zgodovini slovenske komparativistike, ki je bila zasnovana pred natanko devetdesetimi leti. Pogovoru se je pridružila tudi dekanja, red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak.   

Brane Mozetič: Grmade, parade in molk

Na Besedni postaji smo 24. novembra govorili o knjigi, ki jo je uredil Brane Mozetič, Grmade, parade in molk (Škuc, 2014). Zbornik prispevkov za neheteroseksualno slovensko zgodovino prinaša tri večje sklope. Najprej so tu portreti oseb iz zgodovine, vse od začetka 18. stoletja do danes. Sledijo pogovori z večinoma anonimnimi osebami, ki odstirajo svoje osebne zgodbe in čas, o katerem govorijo. Knjigo zaključujejo avtoportreti iz sodobnosti. Zgodovina, ki jo zaznamujejo dogodki od grmad do parad, nad vsemi pa ves čas bedi molk. Pričujoče delo je poskus preseganja tega molka. Rezultat truda in pomoči številnih posameznikov in posameznic, naj bo le začetek razkrivanja neke druge zgodovine, ki je bila doslej zamolčevana. Potrebna bo še cela vrsta dolgotrajnih natančnih raziskav ter četica zanesenjakov, ki bodo brskali po ruševinah in pepelu, kolikor je sploh ostalo še kaj neuničenega in neizbrisanega. V pogovoru so sodelovali pesnik in pisatelj Brane Mozetič, prof. dr. Roman Kuhar in dr. Maja Šorli. Z njimi se je pogovarjala Maja Ličen. 

Božidar Jezernik: Mesto brez spomina

Na Besedni postaji  smo 16. novembra govorili o knjigi Božidarja Jezernika, Mesto brez spomina (Modrijan, 2015)  »Verjetno ni mesta na svetu, kjer bi bila doba spomenikov tako kratka kot v Ljubljani,« v svoji knjigi z naslovom Mesto brez spomina: Javni spomeniki v Ljubljani zapiše Božidar Jezernik. S čimer pa med drugim pokaže, kako so javni spomeniki v spreminjajočih se političnih in družbenih kontekstih, pogosto lahko kraj konflikta. Čeprav gre za spominska obeležja, interpretacije preteklosti, pa je odnos do njih predvsem odraz sedanjosti. Javni spomeniki so tako lahko kraji ideoloških, političnih in družbenih trenj. Njihovo podpiranje in postavljanje pa je predvsem politično dejanje. Zato spomeniki, čeprav izdelani iz večnih materialov, niso večni, vedno pa so odraz družbenega vzdušja. So umetniška dela prepisana z ideološkim, materialna eksistenca vladajoče ideologije. Kakšne pa so v teh kontekstih umetniške perspektive, možnosti in spoprijemanja s širšim kontekstom dojemanja javnega spomenika in njegovo vlogo? O javnih spomenikih kot političnih in družbenih pa tudi kulturnih označevalcih se je z avtorjem knjige, antropologom prof. dr. Božidarjem Jezernikom, in umetnostnim zgodovinarjem prof. dr. Milčkom Komeljem, pogovarjala dr. Neža Mrevlje. 

Jerzy Franczak: Nečloveška komedija

Na Besedni postaji  smo 10. novembra gostili simpatičnega poljskega pisatelja Jerzyja Franczaka na večeru, ki smo ga poimenovali Iskanje (ne)realnosti. Jerzy Franczak je eden najvidnejših poljskih avtorjev in literarnih znanstvenikov, rojenih v sedemdesetih letih 20. stoletja, z njim pa se je o iskanju realnosti in nerealnosti v literarnih in literarnovednih besedilih ter o vlogi sodobnega romana pogovarjala Tatjana Jamnik, ki je prevedla njegov roman Nečloveška komedija (KUD Police Dubove & Zveza Modro-bela ptica). Odlomke romana je brala dramska igralka Nataša Sirk.

dr. Dragan Petrovec: Nasilje pod masko

Na Besedni postaji  je bila 26. oktobra predstavljena knjiga Nasilje pod masko (Sanje, 2015). Kdaj zlo vnaprej prepoznamo oziroma kdaj ga zaslutimo? So to značilnosti posameznih ljudi, ki nam vzbudijo sum, slutnjo? Je to njihov zunanji videz, njihovo vedenje? Je to njihova preteklost? Je to večna uganka, ker je zlo prepogosto prikrito in nespoznavno? So njegovi nosilci prijazni, celo očarljivi, ali neopazno navadni, banalni  ljudje, kakor jih je opredelila Hannah Arendt ob študiju Eichmanna? Je človek načeloma dober, če le ob nekaterih priložnostih v življenju dela zlo, sicer pa je prijazen sosed, ki ima rad otroke in sodeluje v dobrodelni organizaciji?Z avtorjem knjige prof. dr. Draganom Petrovcem z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, se je pogovarjala urednica Tjaša Koprivec. 

V zibeli drugega jezika

Na Besedni postaji  smo 21. oktobra govorili o prevajanju. Dogodek smo poimenovali V zibeli drugega jezika.Temi pogovora sta bili prevajanje poezije iz slovenščine v španščino ter stanje in status poezije v špansko govorečih deželah. Sodelovali so uveljavljena prevajalca slovenske književnosti v španščino Pablo Juan Fajdiga in dr. Barbara Pregelj, prevajalka in poznavalka španske književnosti Barbara Juršič ter lanskoletna dobitnica nagrade esAsi Laura Repovš.  Pogovor je vodila prevajalka dr. Nada Grošelj.

dr. Lucija Čok: Srečko in Peter

Na Besedni postaji smo 23. aprila v okviru sejma Liber.ac govorili o knjigi prof. dr. Lucije Čok, Srečko in Peter. Esej o prijateljstvu med Petrom Martincem in Srečkom Kosovelom (Kulturno društvo »Peter Martinc«, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, 2014). Srečko Kosovel nam ni zapustil le impozantnega pesniškega opusa, temveč tudi več drugih besedil, ki pomembno dopolnjujejo in osvetljujejo njegovo temeljno poslanstvo, uresničeno v poeziji. Med tovrstnimi besedili so pisma sošolcem in prijateljem - tudi Petru Martincu, mlademu intelektualcu širokih obzorij in poznejšemu koprskemu profesorju francoščine. O čem sta Srečko in Peter v pismih razmišljala in kaj nam njuna korespondenca pove o pesnikovi osebnosti so se pogovarjali avtorica, prof. dr. Janez Vrečko in prof. dr. Martina Ožbot.  

Prevajanje fantazijskih del

Dne 14. 4. 2015 smo na Besedni postaji gostili prevajalce fantazijskih del. Postalo je že skoraj pravilo, da avtorji fantazijskih romanov pišejo izredno debele špehe. Zato prevajanje takšnih del prevajalcem predstavlja izziv. Kako si organizirajo časovnico? Kako pazijo na enotnost pojmov skozi celo knjigo oz. skozi celo serijo? Kako se spopadejo z manj običajnimi izrazi? Kako prevajajo besedne igre? Vprašanj je bilo veliko, odgovarjali pa so trije prevajalci nove generacije. Sergej Hvala – Sneti, izkušen novinar revije Joker in poznavalec fantazijske literature, je predstavil svoj prevajalski prvenec Ime vetra (avtor Patrick Rothfuss). Boštjan Gorenc – Pižama, prevajalec, ki je v podalpski jezik prevedel dela velikanov fantazijske literature kot sta denimo George R. R. Martin in Neil Gaiman, je razkril nekaj trikov, ki se jih poslužuje, da so njegovi prevodi tako suvereni. Stana Anželj, ki je med drugim v materinščino prevedla dela Walterja Moersa in za prevod knjige Mesto sanjajočih knjig dobila tudi nagrado za najboljšo mlado prevajalko, se je prevajalskih metod naučila na fakulteti in jih izpopolnjevala na prevajalskih rezidencah po Evropi. Predstavila je razliko, kako prevaja fantazijsko literaturo in kako druge zvrsti. Debato je izvrstno povezoval Jure Preglau.

Jože Urbanija: Antonija, ostani v Komposteli!

Na Besedni postaji, 1. aprila 2015, je Jože Urbanija predstavil svoj potopisni roman Antonija, ostani v Komposteli! (Celjska Mohorjeva družba). Jože Urbanija, teolog in bibliotekar, je poleg strokovnih in znanstvenih člankov objavil tudi več literarnih del, med drugim Utrinki (1996), Zgodbe Tomaža Slovenca (2001), Ljubiti in živeti (2010), Soldat Klemen (2011) in Vladati za vsako ceno (2012). V romanu Antonija, ostani v Komposteli! mu za okvir dogajanja služi znana romarska pot v Santiago de Compostela, s katere imamo Slovenci vrsto zapisov v različnih žanrih, dr. Urbanija pa jo je nekoč že prekolesaril, nazadnje pa tudi prehodil. Knjiga je izšla v zbirki Slovenske večernice in večernice so bile edini slovenski popolnoma razviti literarni popularni žanr, za katerega pa se zadnja leta zdi, da izgineva. Mi smo iskali posebnosti te knjige! Z doc. dr. Jožetom Urbanijo se je pogovarjal izr. prof. dr. Andrej Blatnik.

William Butler Yeats: Zbrana poezija 1. Lirika 1889 - 1914

Na Besedni postaji  smo 25. marca govorili o poeziji Williama Butlerja Yeatsa in knjigi Zbrana poezija 1. Lirika 1889 - 1914 (Književno društvo Hiša poezije, 2014; Prevod, opombe in spremna besedila Nada Grošelj). Irski pesnik William Butler Yeats (1865-1939) velja za enega najpomembnejših britanskih pesnikov 20. stoletja, izjemen je tudi njegov prispevek k irskemu literarnemu preporodu. Poleg poezije (lirske, dramske, pripovedne) je pisal kritiko, eseje, romane idr. Vsebinsko je črpal zlasti iz dveh tem: iz irske zgodovine, mitologije in sočasnih razmer ter iz okultnih ved (teozofije, hermetičnih študijev, cikličnih teorij zgodovine). V slednjih je našel filozofijo pesništva, ki je poudarjala asociativno moč domišljije in mu nudila vir idej in simbolov. Njegovo delo se odlikuje po sugestivnosti, sijajnem, močnem podobju in bravuroznem razponu jezikovnih registrov in govorcev. O pesniku in prevajanju so se pogovarjali dr. Nada Grošelj, dr. Nadja Dobnik in prof. dr. Uroš Mozetič.

Samo Rugelj: Izgubljeni bralec

Na Besedni postaji smo 11. marca 2015 predstavili knjigo Sama Ruglja, Izgubljeni bralec (Litera, 2014). V knjigi Samo Rugelj temeljito prevetri bralne navade Slovencev. Z njim smo se pogovarjali med drugim o tem, v kakšni kondiciji je slovenska knjižna panoga v primerjavi s tisto izpred četrt stoletja in kakšno knjižno politiko si želimo v bodoče? Kakšni so vzroki za vse večjo erozijo resnega, reflektiranega bralca? Najnovejše raziskave o branju na Slovenskem so namreč pokazale, da je največji upad bralcev v segmentu, ki je veljal za tradicionalno najmočnejšega – med izobraženci. Zakaj tako malo izvodov humanistične in družboslovne literature najde svojega kupca in kako dolgo bomo lahko izdajali tovrstno literaturo v slovenščini na ta način? Kje tičijo razlogi za vse manjšo priljubljenost izvirnega slovenskega leposlovja v primerjavi s fenomeni lahkotne prevodne literature, ki vse bolj prodira v knjižnice, izobraževalne ustanove in na knjižne police? Bo bralne vrednote potrebno utemeljiti na novo? Kje so rezerve? Ali so knjige sploh še primeren medij za človeka 21. stoletja? Uvodno besedo je imel urednik založbe Litera Orlando Uršič, pogovor z avtorjem je vodil izr. prof. dr. Andrej Blatnik.

Boris A. Novak: Vrata nepovrata

15. januarja 2015 smo na Besedni postaji predstavili ep Borisa A. Novaka, Vrata nepovrata, ki ga je avtor pisal dvajset let, in ga po več kot 80 objavljenih knjigah v številnih jezikih označil za svoj opus magnum. Sestavljajo ga tri knjige, poleg Zemljevidov domotožja še Čas očetov in Bivališča duš. Po pesnikovih besedah je prva knjiga zastavljena na način nekakšnega zgodovinskega atlasa, kjer se v različnih časovnih rezih skozi različna obdobja sam vrača na iste kraje: od rek, jezer, morij, otokov, vasi, mest do gledališč, opernih dvoran, redakcij, vojašnic, na koncu bolnišnic in pokopališč. Med njimi potuje z različnimi prevoznimi sredstvi, značilnimi za nomadsko eksistenco, od škornjev, otroških vozičkov do koles, avtov, letal, na koncu pa so tudi metafizična prevozna sredstva, kot so domišljija, zvok, svetloba, zgodovina in zgodba, ki jo na nek način postavlja nad zgodovino. (Intervju, Dnevnik, 27. 12. 2014)   Z dr. Borisom A. Novakom sta se pogovarjali dr. Vanesa Matajc in dr. Seta Knop.  

Dogodki

19. 10. 2020
Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
03. 09. 2020
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
26. 08. 2020
Oddelek za arheologijo
26. 08. 2020
Oddelek za filozofijo

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...