Besedne postaje 2016

Skupnostno tolmačenje: slovenščina v medkulturni komunikaciji

Na zadnji Besedni postaji v letu 2016 (22. 12.) smo govorili o knjigi Skupnostno tolmačenje: slovenščina v medkulturni komunikaciji (Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016). Sodobne družbe so vse bolj večjezikovne in večkulturne. Za zagotavljanje uspešne komunikacije in integracije migrantov v tujejezična okolja pa države sistematično urejajo področje tolmačenja v javnem sektorju. Ko tujci pri komunikaciji v slovenščini potrebujejo pomoč tolmača – pri zdravniku, na policiji, v postopku mednarodne zaščite itd. – govorimo o skupnostnem tolmačenju. O tem, kako se s tem spopadamo pri nas, so nam povedali avtorja knjige dr. Vojko Gorjanc in dr. Alenka Morel ter moderatorka pogovora dr. Amalija Maček.

Peter Rezman, Tekoči trak in poetika avtorjeve pripovedi; Kako lahko jama zaide

Peter Rezman, Tekoči trak in poetika avtorjeve pripovedi; Kako lahko jama zaide, je pisatelj, pesnik in dramatik Peter Rezman predstavil že v svojem romanu Zahod jame. V romanu Tekoči trak, pa ta zahod rudnika obarva še s temnejšimi barvami, ki se imenujejo nečednosti, podtikanja, izkoriščanja, zaobseženi v zelo pogosti besedi današnjega časa: korupciji. V tem etično občutljivem romanu se avtor (in s tem tudi pripovedovalec) zaveda, da je v mešanici etnološkega, ekološkega in družinskega romana najboljša pripovedna poteza angažirana, a hkrati nemoralizirajoča govorica. Z avtorjem se je na Besedni postaji Knjigarne Filozofske fakultete pogovarjala prof. dr. Alojzija Zupan Sosič (14. 12.2016).

Stanisław Lem

9. decembra smo na Besedni postaji govorili o ustvarjalnosti in literarnih svetovih slovitega poljskega pisatelja znanstvenofantastične literature, vizionarja in misleca Stanisława Lema. Pogovarjali smo se s prevajalcema zadnjih treh knjižnih prevodov v slovenščino – Solaris (KUD Police Dubove, 2010), Kiberiada (Mohorjeva družba, 2014) in Gospodov glas (KUD Police Dubove, 2016) – Tatjano Jamnik in dr. Nikolajem Ježom.

 

Carole Pateman, Spolna pogodba

Na Besedni postaji smo se 29. novembra pogovarjali o referenčni knjigi zahodnega feminizma Carole Pateman, Spolna pogodba (Znanstvena založba FF, 2016). Z urednico knjige prof. dr. Ksenijo Vidmar Horvat in sogovorniki prof. dr. Evo D. Bahovec, prof. dr. Rokom Svetličem in ga. Ljudmilo Novak smo se spraševali, ali teze, ki jih je Carole Pateman predstavila pred nekaj manj kot tridesetimi leti, danes še veljajo; je moderna družbena pogodba zares in še vedno osnovana na podrejanju žensk; je to podrejanje nemara dobilo nove, post-razsvetljenske oblike; in kaj bi k temu dodale ženske, ki danes sestavljajo večino svetovne migrantske delovne sile?

Scipio Slataper, Moj kras – Il mio Carso

Tokrat smo se na Besedni postaji (22. 11. 2016) pogovarjali o znamenitem delu italijanske tržaške književnosti, ki je med drugim pomenljivo tudi zaradi avtorjevega ukvarjanja s slovensko prisotnostjo v mestu ob zalivu. Ob stoletnici pisateljeve smrti na bojišču prve svetovne vojne je Marko Kravos pripravil nov prevod besedila, ki ga je prvič poslovenil pred skoraj tremi desetletji. Roman je izšel leta 1912 in je avtorja vpisal v kanon tržaških italijanskih klasikov, se začenja z besedami: Rad bi vam rekel: Rodil sem se na Krasu ... In res je to himnična ubeseditev kraškega sveta, pa tudi zanesena freska Trsta na začetku stoletja. O knjigi sta se pogovarjala prevajalec Marko Kravos in prof. dr. Martina Ožbot z Oddelka za romanistiko Filozofske fakultete.

O iskanju fantazijskih svetov

Niz pogovorov o fantazijski literaturi (in vsem ostalem) smo tokrat nadaljevali z »iskanjem« fantazijskih svetov. Nekateri avtorji svoja obsežna dela umestijo v namišljene svetove, ki jih izdelajo do potankosti (geografija, zgodovina, religija itn.), spet drugi pa temu ne dajo takšnega poudarka. Na kakšne probleme lahko naletijo pri tem eni ali drugi? Ali obsežna psevdozgodovina okolja in krajev v knjigi bralca še dodatno pritegne ali pa ga preveč zasiči s podatki? Sergej Hvala – Sneti, izkušen novinar revije Joker in poznavalec fantazijske literature, je predstavil drugo knjigo iz niza Kraljemorčeve kronike Modrijanov strah (avtor Patrick Rothfuss). Boštjan Gorenc – Pižama, prevajalec, ki je v podalpski jezik prevedel dela velikanov fantazijske literature, kot sta denimo George R. R. Martin in Neil Gaiman, je razkril zagate, ki so se pojavile pri prevajanju knjige The World of Ice & Fire, v kateri je predstavljena zgodovina Zahodnjega. Pridružil se jima je tudi Luka Finžgar, ljubitelj in razmišljujoči bralec fantazijske literature. Zelo ga zanima svet, ki ga na hrbtu nosi veliki A'tuin (tisti, ki ne veste kdo ali kaj je to, berite Pratchetta!!). Pogovor je povezoval Jure Preglau. (Na  Besedni postaji, 17. 11.2016)

Ana Cergol Paradiž: Evgenika na Slovenskem

10. novembra smo se z avtorico, dr. Ano Cergol Paradiž, dr. Marto Verginella, dr. Tonijem Pustovrhom in dr. Ireno Selišnik pogovarjali o knjigi Evgenika na Slovenskem (Založba Sophia, 2015). Monografija obravnava zgodovino »slovenskega primera« evgenike, vede o metodah za doseganje »dobrega« potomstva, ki je v nekaterih državah motivirala uvedbo prisilnih sterilizacij t. i. »manjvrednih« ljudi. S prikazom pomembno osvetljuje diskriminacijske obravnave nekaterih družbenih skupin, hkrati pa tudi opozarja na načine razumevanja narodne in rasne identitete ter delovanja (biopolitičnih) vzvodov oblasti. Pričujoči pionirski prikaz slovenske evgenike nas ob koncu nagovori z razmislekom, da vprašanja, ki jih postavlja nova evgenika, niso tako drugačna od tistih, ki jih je nekoč odpirala evgenika v pozitivni in negativni različici. Tudi morebitni genski inženiring na pragu 21. stoletja odpira temeljna etična vprašanja, ki bi zahtevala celostno pozornost tako naravoslovnih znanosti kot humanistike. (iz spremne besede prof. dr. Marte Verginella)

Narlan Matos: Pesem o vetru in mojem življenju

Na Besedni postaji smo se 18. oktobra s prevajalkama dr. Blažko Müller Pograjc in dr. Mojco Medvedšek pogovarjali o brazilskem pesniku Narlanu Matosu in pesniški zbirki, Pesem o vetru in mojem življenju (Center za slovensko književnost, 2015). Matosovo poezijo na eni strani zaznamuje tropikalizem in latinsko-ameriška modernistična tradicija, a je njegovo pesniško govorico leta 2004 povsem prenovilo njegovo bivanje v Novi Mehiki (Albuquerque), ki mu je razkrilo neko drugo Ameriko: zbirka Elegija Novemu svetu je tako preplet zaznavanja drugega pola latinsko-ameriškega sveta: mehiške (čikanske) kulture, karibske Amerike, Amerike emigrantov in še vedno izjemno žive tradicije beatniške poezije. V njegovih verzih odmevajo neprestani dialog z Robertom Creeleyjem in Lawrencem Ferlinghettijem ter obsežna korespondenca z Noamom Chomskym.

Gabriela Babnik: Intimno

Na Besedni postaji je bila 31. maja naša gostja pisateljica Gabriela Babnik. Njen roman Intimno prepleta zgodbe ljudi iz različnih krajev, z različno preteklostjo, jezikom in barvo kože, ki jih žene skupna želja; želja po svobodi in možnosti lastnega odločanja. Avtorica nam odstira zgodbe parov, ki jim lastni zidovi onemogočajo, da bi obranili svojo intimnost. Kaj vse se skriva v pajčevini, ki med seboj poveže Ljubljano, Pariz, N'Djameno in New York? Avtorico smo vprašali, kaj nam v današnjem času intimnost sploh pomeni? Kako se soočati s pojavi diskriminacije in rasizma v Sloveniji? Ali je svoboda izbire v današnjem času vsem omogočena? In navsezadnje; kateri so tisti zidovi, ki jih protagonisti romana, v želji po sreči, željo preplezati? Z njo se je pogovarjala študentka primerjalne književnosti in literarne teorije ter filozofije, Ana Lorger. 

Boštjan Videmšek: Na begu, Moderni eksodus (2005–2016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam

17. maja smo se na Besedni postaji pogovarjali z enim najpomembnejših imen slovenskega novinarstva današnjega časa, Boštjanom Videmškom. Letos je namreč pri založbi UMco izšla njegova knjiga Na begu, Moderni eksodus (2005–2016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam. S sociologom doc. dr. Damjanom Mandelcem sta se dotaknila veliko tem, o katerih vsi razmišljamo in se odzivamo na njih na različne načine. 

Diogen Laertski: Življenja in misli znamenitih filozofov

Na Besedni postaji smo 24. marca govorili o prevodu dela Diogena Laertskega, Življenja in misli znamenitih filozofov. Delo izhaja iz bogate tradicije del, ki so predstavljala zgodovino antične filozofije, njene šole, smeri in posamezne predstavnike, obenem pa je med vsemi deli te tradicije edino ohranjeno. V antiki ni bilo širše znano in brano, ampak je postalo priljubljeno šele pozneje, v bizantinskem obdobju; iz samega besedila, njegove delitve in strukture, je jasno, da ni doživelo končne redakcije, zakaj, pa ni znano. Tudi o samem piscu Diogenu Laertskem nimamo niti enega samega zanesljivega podatka; vse o njem zbrane navedbe temeljijo zgolj na domnevah, ki se opirajo na omembe, iztrgane iz samega dela. Kljub marsikateri nejasnosti, nedoslednosti, številnim ponavljanjem, nesorazmerni razporeditvi snovi, pogosto okornemu jezikovnem izrazu in nepovezanemu slogu pa je delo svojevrsten unikum izjemne dokumentarne vrednosti, neprecenljivo za poznavanje zgodovine antične filozofije in kot tako deziderat vsakogar, ki se z njo ukvarja ali se zanjo zanima. (Beletrina, 2016) 

Knjigo so na Besedni postaji predstavili dr. Matej Hriberšek, dr. Gregor Pobežin in dr. David Movrin.

dr. Jože Vogrinc: Pojmovne prikazni. Rešeto humanistike

Na Besedni postaji smo 29. februarja gostili dr. Jožeta Vogrinca in njegovo knjigo Pojmovne prikazni. Rešeto humanistike (Studia humanitatis, 2015). »Pojmovne prikazni sem napisal kot uporabnik jezika, kot bralec. Gesla se nanašajo na termine, ki so me zbodli v oko kot humanista in družboslovca – najprej kot učitelja, ki je poklicno dolžan presojati humanistična in družboslovna besedila drugih, kasneje pa sem postal tudi v drugih besedilih različnih vrst pozoren na rabe, kakršne so me najprej zbodle v strokovnih in znanstvenih tekstih. Vse bolj sem opažal, da pisci in piske namesto terminov, že znanih in uveljavljenih v znanstvenem in strokovnem pisanju v slovenščini, uvažajo – pretežno iz angleščine – nove, dotlej neznane tujke in skovanke. Enako pogosto ali še pogosteje kakšno tujko ali sposojenko, ki se je v slovenščini sicer že uporabljala, zapišejo v pomenu, kakršnega v slovenščini doslej ni imela, ga je pa imela v jeziku, iz katerega je bila pobrana. Pojmovne prikazni so Geselnik, napisan za vsakogar, ki ga zanima življenje sodobnega jezika, ne zgolj za humaniste in družboslovce.« (Iz avtorjevega Predgovora). Z avtorjem sta se pogovarjala doc. dr. Bernard Nežmah in prof. dr. Marko Stabej.

Boris A. Novak: Vrata nepovrata, Čas očetov

Na Besedni postaji je bil 11. januarja naš gost pesnik, literarni teoretik in verzolog ter redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Boris A. Novak – avtor družinskega in hkrati občeslovenskega epa. "Najbrž si pred letom nihče ni mogel misliti, da utegne biti nekaj takega, kot je dolgo, v verzih spleteno besedilo slovenskega avtorja, prodajna uspešnica. Prva knjiga "eposa" Borisa A. Novaka Vrata nepovrata z naslovom Zemljevidi domotožja, to je. Zdaj je pred bralci drugi del, Čas očetov (založba Goga). (...) Kako je lahko zadevščina, katere obseg meri skoraj petsto strani v prvem delu in več kot sedemsto v drugem (tretji pa se še pričakuje), privlačna za bralca, ki tako bogate ponudbe zagotovo ni vajen? Novakov "zagovor" je preprost: brez pesmi ni nič, brez nje, pravi, se ne da boriti ali upreti, ljubiti ali umreti, tudi živeti ne. Še kako drži. Drži tudi, če Novakovo "pesem" beremo kot "zgodbo", veliko, veličastno, osupljivo zgodbo, kakršne še ni bilo." (Igor Bratož: "Družina Novak, vržena v nori čas", Delo, Književni listi, 8. decembra 2015). Za prvi del eposa Zemljevidi domotožja je pesnik prejel Župančičevo nagrado, najvišje priznanje Mestne občine Ljubljana. Epos Vrata nepovrata pa s Časom očetov (Založba Goga, 2015) še ni končan. V letu 2016 ga bo zaključila tretja knjiga, Bivališča duš. Z red. prof. dr. Borisom A. Novakom sta se pogovarjala red. prof. dr. Martina Ožbot Currie in red. prof. dr. Tone Smolej.

Dogodki

19. 10. 2020
Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
03. 09. 2020
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
26. 08. 2020
Oddelek za arheologijo
26. 08. 2020
Oddelek za filozofijo

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...