Besedne postaje 2019

Paulo Freire, Pedagogika zatiranih

Besedna postaja, 17. 12. 2019, Paulo Freire, Pedagogika zatiranih (založba Krtina, prevedla: Blažka Müller). »Svoboda, ki je osvojitev in ne dar, zahteva nenehno iskanje. Nenehno iskanje tistega, ki se bori za svobodo, ker te svobode nima. Svoboda ni ideal zunaj ljudi, od katerega bi se lahko distancirali. Svoboda ni ideja, ki bi jo lahko spremenili v mit. Svoboda je nepogrešljiv pogoj za iskanje, kateremu so kot nedovršena bit zapisani ljudje.« (Paulo Freire) O Freirejevi pedagogiki, ki je teorija in praksa revolucionarnega ali osvobodilnega dejanja, ki izrašča iz zatiranega razreda samega, so se z moderatorko dr. Mojco Medvedšek pogovarjali izr. prof. dr. Nives Ličen, izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik in doc. dr. Blažka Müller.

Sarah Bakewell, V kavarni eksistencialistov

Besedna postaja, 16. 12. 2019, Od kavarne eksistencialistov do drugega spola. Knjiga Sarah Bakewell, V kavarni eksistencialistov (založba Modrijan) z naslovom vabi v kavarno Flore v Parizu, eno od najznamenitejših središč, v katerih so se zlasti v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja srečevali avtorji, umetniki vseh vrst, pesniki in pisatelji – skratka, vodilna sodobna francoska inteligenca in prominenca. Dogodek na Besedni postaji je potekal v počastitev Simone de Beauvoir kot ene vodilnih filozofinj 20. stoletja in sedemdesetletnice izida Drugega spola. Sodelovali so: prof. dr. Eva D. Bahovec, prof. dr. Boris A. Novak, dr. Anže Okorn, mag. Tatjana Rozman. Pogovor je moderirala mag. Dali Regent.

Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872–1918)

Besedna postaja, 3. 12. 2019, Tone Smolej (ur.), Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872–1918) / (Znanstvena založba FF). Monografija izhaja v letu, ko ljubljanska univerza praznuje sto let. Med dunajskimi doktorandi so tudi pripadniki prve generacije njenih profesorjev. Prav njihova izobrazba, ki so jo okronali z disertacijo, je bila bistvenega pomena za nastanek in razvoj Univerze v Ljubljani. Poglavja monografije z mnogimi doslej neznanimi podatki omogočajo uvid v zgodovino številnih strok, ki se danes preučujejo na tej ustanovi. Neskromno bi lahko monografijo podnaslovili z besedno zvezo: izvori naših znanosti. Z avtorji prispevkov knjigi sta se pogovarjala prof. dr. Tone Smolej in prof. dr. Martina Currie Ožbot.

Philippe Descola, Onstran narave in kulture

Besedna postaja, 27. 11. 2019, Philippe Descola, Onstran narave in kulture (Studia humanitatis, prevedla: Suzana Koncut). Obsežno delo socialnega antropologa je v marsikaterem pogledu prelomno ne le za antropologijo, temveč za mišljenje o kulturi in naravi sploh. Descola se ne zadovolji z zavrnitvijo univerzalnosti opozicije med naravo in kulturo, temveč ovrže tudi globoko zakoreninjene podmene o univerzalnosti pojma narave. V zameno ponudi štiri osnovne identifikacijske načine (štiri “ontologije”), ki jih izlušči iz nepregledne množice etnografskega materiala z vseh koncev sveta. Ti so: animizem, naturalizem, totemizem in analogizem. O knjigi so se pogovarjali prof. dr. Bojan Baskar, doc. dr. Jože Vogrinc in dr. Špela Petrič. Pogovor je vodil izr. prof. dr. Peter Simonič.

Božidar Jezernik, Ingrid Slavec Gradišnik (ur.), Močni, modri in dobri. Junaki v slovenski folklori

Besedna postaja, 19. 11. 2019, Božidar Jezernik, Ingrid Slavec Gradišnik (ur.), Močni, modri in dobri. Junaki v slovenski folklori (Znanstvena založba FF). V antropologiji, etnologiji in folkloristiki so bili od njihovih disciplinarnih začetkov v ospredju drugačni junaki, drugačni po tem, da so se pogosto rojevali »od spodaj« in živeli v vsakdanjem svetu »preprostih« ljudi, v katerem so pomagali razlagati, urejati in osmišljati njihovo dnevno življenje. In – kar je najpomembnejše – njihova izjemnost se je ohranila v pripovednem in pesniškem ustnem in zapisanem, tudi likovno upodobljenem izročilu. Knjiga obravnava vprašanja, zakaj in kako družbe ustvarjajo junake in kako z njimi ravnajo. S prof. dr. Božidarjem Jezernikom in dr. Ingrid Slavec Gradišnik se je pogovarjala dr. Sara Špelec.

Življenje stereotipov v delih Alexandre Berkove

Besedna postaja, 12. 11. 2019, Življenje stereotipov v delih Alexandre Berkove. Češka pisateljica Alexandra Berková (1949–2008) je pri svojem delu uporabljala ustvarjalne postopke, ki znatno odpirajo prostor za bralca in njegovo imaginacijo. Temeljno gonilo njene pripovedi namreč ni več snov, temveč jezik – beseda, njena večpomenskost, zvočnost in možnosti kombiniranja besed. Z natančnim, nekonvencionalnim jezikom ji je uspelo razgaliti družbeno realnost in postaviti na laž stereotipe, v katerih živimo. O ustvarjalnosti Alexandre Berkove, katere opus nedvomno sodi v kanon svetovne književnosti, sta se ob pisateljičini 70-letnici rojstva pogovarjali literarna zgodovinarka prof. dr. Alojzija Zupan Sosič in književna prevajalka Tatjana Jamnik. V sodelovanju z založbo KUD Police Dubove.

Lujiza Pesjakova, Urška Perenič, Beatin dnevnik

Besedna postaja, 6. 11. 2019, Lujiza Pesjakova, Urška Perenič, Beatin dnevnik (Znanstvena založba FF). Prvi slovenski roman v dnevniški obliki, Beatin dnevnik (1887), je napisala dvojezična avtorica, Luiza Pesjak. Delo je bilo v literarni zgodovini desetletja bolj kot ne spregledano in označeno kot ženska sentimentalna literatura. Da je vendarle precej kompleksnejše, je v spremnem besedilu k faksimilirani izdaji romana prepričljivo argumentirala izr. prof. dr. Urška Perenič, ki je v tokratnem pogovoru s Tino Kozin spregovorila o literarnozgodovinskem horizontu, v katerem je nastal roman, o njegovi avtorici in seveda o knjigi sami. Odlomek iz romana je prebrala študentka Anamarija Krajšek. 

Ferdinand de Saussure, Splošno jezikoslovje

Besedna postaja, 22. 10. 2019, Ferdinand de Saussure, Splošno jezikoslovje (Studia humanitatis, prevedla: Saša Jerele). Tokratna Besedna postaja je gostila oba urednika in pisca spremnih študij k novemu slovenskemu prevodu Saussurjevega Splošnega jezikoslovja (1916). Saussurjeva knjiga je ključen jezikoslovni tekst, ki je začrtala mnoge smeri jezikoslovnega raziskovanja v 20. in 21. stoletju. Knjiga Splošno jezikoslovje še dandanes privablja številne mislece v humanistiki in družboslovju, da se opredelijo glede njenih temeljnih izhodišč. Knjigo sta predstavila doc. dr. Jože Vogrinc in izr. prof. dr. Primož Vitez.

Sarival Sosič, Jaz sam

Besedna postaja, 15. 5. 2019; »Če zaprem oči, če močno zamižim, mogoče celo zaspim, torej če takšna tema traja dalj časa, še vedno mislim, da ko bom odprl oči, bo vse drugače, marsikaj se bo spremenilo, ne bo več nikakršnega strahu, niti ne tesnobnosti ne raznovrstne žalosti, v grlu in prsih nobene zamolkle teže bojazni in mučnosti, pač pa se bo končno razjasnilo in razprostrlo lepo in prijetno, po mirnosti hrepeneče otroštvo, vstal bom vesel in željan sproščene igre, naposled bom izpod postelje radostno izvlekel zame čudežen podolgovat kartonski zaboj, poln igrač […]« (Odlomek iz knjige Sarival Sosič, Jaz sam, Litera Maribor). Z avtorjem se je pogovarjala Tina Kozin.

Vsem naj bom neznan. Srečko Kosovel

Besedna postaja, 8. 5. 2019; Vsem naj bom neznan. Srečko Kosovel (Izbor, urejanje in spremna beseda: Miklavž Komelj) / (Založba Goga) Čeprav je od Kosovelove smrti minilo že skoraj 100 let, ni pretirano reči, da nam njegovo delo ob vsaki novi knjižni izdaji ostaja v veliki meri neznano. Pomembno etapo preučevanja Kosovelovih besedil zaokrožuje tudi delo Vsem naj bom neznan, v katerem so zbrani vsi zapisi iz Kosovelove zapuščine, ki so ostali neobjavljeni do danes. A tudi ob tem knjižnem projektu se Kosovel izkaže za … neznanega, pesmim pa se pridružijo še manj znane plati avtorjevega dela, najsi gre za dramatiko, prozo ali drobce esejistike in filozofije. O tem, kako na novo misliti Kosovela in njegovo idejno heterogenost, sta spregovorila urednik in pisec spremnih študij pričujoče izdaje dr. Miklavž Komelj ter literarni zgodovinar in eden osrednjih preučevalcev Kosovelovega dela in misli prof. dr. Janez Vrečko. Pogovor je vodil literarni kritik Aljaž Krivec.

Nike K. Pokorn in Uršula Lipovec Čebron (ur.), Večjezično zdravje: komunikacijske strategije in večkulturni stiki s tujejezičnimi bolniki

Besedna postaja, 17. 4. 2019; Nike K. Pokorn in Uršula Lipovec Čebron (ur.), Večjezično zdravje: komunikacijske strategije in večkulturni stiki s tujejezičnimi bolniki (Znanstvena založba FF). Avtorice (zdravnice, medicinske sestre, prevodoslovke in medicinske antropologinje) posameznih poglavij zbornika so na osnovi vseslovenske raziskave ugotavljale, kako se zdravstveni delavci soočajo z uporabniki, ki ne razumejo slovenščine, s kakšnimi jezikovnimi (in drugimi) ovirami se srečujejo pri obravnavi teh uporabnikov ter na kakšne načine jih poskušajo premoščati. Obenem pa so predstavile oblikovanje in uporabo osemjezičnega priročnika za lažje sporazumevanje v zdravstvu ter rezultate usposabljanja zdravstvenih delavcev o jezikovnih (in drugih) vidikih klinične prakse. Dogodek je moderirala izr. prof. dr. Uršula Lipovec Čebron.

Louis Adamič, Iz mnogih dežel

Besedna postaja, 3. 4. 2019; Louis Adamič, Iz mnogih dežel (Sophia). Iz mnogih dežel je uvodna, dokumentarna knjiga o položaju in vlogi migrantov v ZDA v Adamičevi znameniti zbirki Narod narodov. Avtor je zanjo leta 1941 prejel Anisfieldovo nagrado, namenjeno delom, ki se zavzemajo proti rasizmu. S prikazom življenjskih zgodb migrantov ter desetletne raziskave za knjigo kljubuje površinskemu priznavanju kulturnih razlik, lažni strpnosti, in poziva k temeljiti družbeni preobrazbi. Prispevki v reviji Borec (leto 2018, št. 751-753: Strpnost ni dovolj) prinašajo zgodovinsko, politično in sociološko aktualizacijo Adamičevega družbenega zavzemanja, zaokroža pa jih strip Samire Kentrić Še žival se upre: Adamičeva šola mišljenja. V pogovoru so sodelovali Miha Blažič N'toko, Blaž Gselman in Samira Kentrić.

Branko Gradišnik, Julij avgusta: strogo zaupno po Zakavkazju

Besedna postaja, 26. 3. 2019; Branko Gradišnik, Julij avgusta: strogo zaupno po Zakavkazju (Založba Pivec). Potoroman iz serije »Strogo zaupno z Brankom« prinaša humorna, a esejistično poglobljena razmišljanja o deželah, po katerih avtor popotuje, hkrati pa se ukvarja s temeljnimi vprašanji človeka in njegove nravi. O knjigi sta se pogovarjala Branko Gradišnik in ilustrator Ciril Horjak.

Roman Kuhar ur., Identitete na presečišču kriz

Besedna postaja, 20. 3. 2019; Roman Kuhar ur., Identitete na presečišču kriz (Znanstvena založba FF). Monografija se ukvarja z identitetami v slovenskem prostoru v času aktualnih prelomov in turbolenc. Prvi del monografije naslavlja večinske identitete; najprej evropsko identiteto v času vzpona nacionalizmov, in nato še slovensko nacionalno identiteto v kontekstu gospodarske krize in novih populističnih politik v Evropi in širše. V drugem delu se avtorice in avtorji ukvarjajo z manjšinskimi identitetami – od verskih in etničnih do spolnih in seksualnih – ki jih postavljajo v časovni razpon od vstopa Slovenije v EU do časa gospodarske krize, vzpona populizmov in neokonservativnih politik. V tretjem razdelku so manjšinske identitete postavljene v kontekst kulture, ki je ena od pomembnih elementov izgradnje in ohranjanja identitet. Knjigo so predstavili dr. Roman Kuhar, dr. Tjaša Učakar, dr. Damjan Mandelc, dr. Jože Vogrinc, dr. Anja Zalta, dr. Polona Petek, dr. Ana Ješe Perković in dr. Marinko Banjac.

Ljubica Marjanovič Umek, Urška Fekonja, Zgodbe otrok. Razvoj in spodbujanje pripovedovanja

Besedna postaja, 12. 3. 2019; Ljubica Marjanovič Umek, Urška Fekonja, Zgodbe otrok. Razvoj in spodbujanje pripovedovanja (Znanstvena založba FF) Otrokovo pripovedovanje zgodbe je naravna pot njegovega izražanja misli in čustev ter razumevanja zapletenih socialnih odnosov, hkrati pa je pripovedovanje zgodbe tudi način, kako otrok misli oblikuje v pripovedno strukturo. Zgodbe otrok se z razvojem spreminjajo, so vse bolj zapletene na ravni vsebine in strukture. Razvoj pripovedovanja zgodbe otrok je povezan s številnimi sociokulturnimi dejavniki, med katerimi sta še posebej pomembna pogostost in kakovost skupnega branja odraslih in otrok. Knjigo sta predstavili prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek in prof. dr. Urška Fekonja. Z njima se je pogovarjal prof. dr. Matija Svetina.

Dogodki

19. 10. 2020
Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
03. 09. 2020
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
26. 08. 2020
Oddelek za arheologijo
26. 08. 2020
Oddelek za filozofijo

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...