Večjezičnost in medkulturnost

Z vsakim novim jezikom, ki se ga (na)učimo, raste možnost našega izražanja in delovanja v svetu okoli nas, pa tudi naša jezikovna in (med)kulturna ozaveščenost. Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete ob evropskem dnevu jezikov, 26. septembru 2022, za dijake in dijakinje, študente in študentke ter drugo zainteresirano javnost prireja brezplačne jezikovne delavnice in jezikovne kavarne, ki bodo potekale na fakulteti in na daljavo prek videokonferenc po spodnjem razporedu:

JEZIKOVNE DELAVNICE:

JEZIKOVNE KAVARNE:
 

Delavnice in kavarne trajajo eno pedagoško uro (45 minut) z izjemo delavnice Prevajanje in Evropski parlament, ki traja dve pedagoški uri (90 minut).

Dogodek bo fotografiran. Fotografije bomo za promocijske namene objavili na spletni strani in družbenih omrežjih Filozofske fakultete UL.

Število mest na jezikovnih delavnicah in kavarnah je omejeno. Rok za prijavo je 22. september 2022 oz. do zapolnitve mest. Prijavo za izbrano delavnico oz. kavarno oddate na povezavi.

Termin izvedbe: 5. 2. 2022 (prijava) in po dogovoru

Število ur: 8

Število udeležencev/udeleženk: 15

Predavateljici: dr. Mojca Leskovec, Iva Klemenčič

Ciljna skupina: učitelji/ce neobveznega izbirnega predmeta nemščina kot drugi tuji jezik v osnovnem izobraževanju; učitelj/ice nemščine kot drugega tujega jezika v srednjem splošnem in strokovnem ter poklicnem izobraževanju

Temeljni cilji seminarja:

• pregledati opredelitve razno- in večjezičnosti ter razno- in medkulturnosti v mednarodnih in nacionalnih dokumentih,
• ozavestiti obstoj enotne sporazumevalne zmožnosti, pri kateri se vsi jeziki povezujejo in medsebojno delujejo,
• spoznati dopolnitve k dokumentu SEJO glede raznojezičnosti in -kulturnosti (2018),
• spoznati in ponotranjiti opisnike virov za aktivacijo zmožnosti po ROPP-u (2012),
• osvežiti didaktična načela, po katerih se ravnamo pri sodobnem pouku tujih jezikov, zlasti usmerjenost k raznojezičnosti in -kulturnosti,
• seznaniti se s ključnimi pluralističnimi pristopi k jezikom in kulturam ter smernicami didaktike terciarnih jezikov,
• preizkusiti različne tehnike za razvijanje raznojezične in -kulturne zmožnosti pri pouku nemščine kot drugega tujega jezika,
• osnovati učne dejavnosti za razvijanje raznojezične in -kulturne zmožnosti v razredu in na spletu.

Termin izvedbe: 13. 11. 2021 (prijava) in po dogovoru

Število ur: 8

Število udeležencev/udeleženk: 30

Predavateljici: izr. prof. dr. Irena Samide, doc. dr. Andreja Retelj

Ciljna skupina: učitelji/ce nemščine v osnovni in srednji šoli

Temeljni cilji seminarja:

• spoznati merila za kakovostno otroško in mladinsko literaturo,
• seznaniti se z novejšimi literarnimi deli z nemškega govornega področja,
• spoznati literarni kanon otroške in mladinske literature nemškega govornega področja,
• spoznati spletne platforme z literarnimi deli in obstoječa učna gradiva za uvajanje literarnih del v pouk nemščine,
• seznaniti se s koncepti medkulturne zmožnosti in obstoječimi orodji za merjenje medkulturne zmožnosti,
• razviti kompetence načrtovanja pouka z vidika razvijanja medkulturne zmožnosti,
• razvijanje aktivnega državljanstva s pomočjo literarnih del.

Termin izvedbe: po dogovoru (prva izvedba je bila v aprilu 2021)

Število ur: 8

Število udeležencev/udeleženk: 15

Predavateljici in predavatelj: doc. dr. Katja Jeznik, izr. prof. dr. Klara Skubic Ermenc, izr. prof. dr. Damijan Štefanc

Ciljna skupina: visokošolski učitelji in učiteljice

Temeljni cilji seminarja:

• razumeti ključne didaktične značilnosti poučevanja v heterogenih skupinah študentov in študentk,
• razpravljati o izkušnjah s poučevanjem v heterogenih skupinah študentov in študentk,
• razmisliti o razlikah pri poučevanju v manjših in večjih skupin študentov in študentk,
• razumeti, kako lahko individualni pristop k študentom in študentkam z različnimi značilnostmi podpira raba dinamičnih didaktičnih strategij (metod, organizacijskih oblik, učnih gradiv, infrastrukturnih nastavkov itd.),
• razviti medkulturno senzibilnost in razumeti pomen inkluzivnega izobraževanja na terciarni stopnji,
• razumeti koncept medkulturnega izobraževanja in njegov pomen za terciarno izobraževanje,
• naučiti se, kako postati medkulturno ozaveščen/a predavatelj/ica,
• razpravljati o prednostih in slabostih mobilnosti in internacionalizacije ter o njunem vplivu na medkulturne kompetence študentov in študentk.

Filozofska fakulteta kot partnerska ustanova sodeluje v projektu Jeziki štejejo (JEŠT).

Projekt Jeziki štejejo sofinancirata Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. 

Projekt Jeziki štejejo (pogodba št. C3330-17-319012 o sofinanciranju izvedbe operacije v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020), pod vodstvom dr. Karmen Pižorn, je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc« in ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostna os: »10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, prednostna naložba »10.1 Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc«, specifični cilj »3. Spodbujanje prožnih oblik učenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema«. Projekt traja od leta 2017 do 2022, njegova skupna vrednost pa je 1.125.000 €. 

Glavni cilj projekta Jeziki štejejo je ugotoviti, kateri dejavniki podpirajo in kateri zavirajo ustvarjanje podpornega učnega okolja za razvoj raznojezičnosti v slovenskem šolskem prostoru. Na podlagi podatkov ciljnih analiz in ugotovljenih spremenljivk bodo nastale smernice, ki bodo pomagale vzpostaviti raznojezičnosti naklonjeno izobraževalno okolje. Raznojezičnosti naklonjeni in njen razvoj spodbujajoči vzgojno-izobraževalni zavodi naj bi v projektu pridobili jezikovno izkaznico. 

Projekt bo usmerjal pedagoške delavce v preseganje spoznavanja in podajanja zgolj ene kulture in enega jezika, saj se je zaradi njihovega intenzivnejšega soočanja v sodobnem svetu porodila potreba po prisotnosti medkulturnih vsebin pri prav vseh predmetnih področjih. Vključevanje medkulturnih vidikov pri jezikovnih in nejezikovnih predmetih naj bi vodilo k ozaveščenemu sprejemanju različnih jezikovnih in kulturnih stvarnosti, s čimer bi se učeči se lažje izognili spodrsljajem v medkulturnem sporazumevanju in razvili zmožnost kritične kulturne zavesti ter bili tako spodbujeni k nenehnemu raziskovanju spreminjajoče se stvarnosti in bi se nanjo odzivali brez odvečnih stereotipov in predsodkov. 

Projekt je s svojim moderno in inovativno oblikovanim spletnim portalom trajnostno naravnan, saj želi prav z razvojem raznojezičnosti preseči razlikovanje med jezikovnimi in nejezikovnimi predmeti ter z razvijanjem digitalne kompetence povezati različna predmetna področja, vse jezike v slovenskem prostoru ter seči preko ožjega izobraževalnega okolja v lokalne skupnosti, s ciljem čim bolje osmisliti ne samo predmetne vsebine temveč tudi pridobivanje spretnosti in zmožnosti. 

Projekt namenja posebno pozornost manj razširjenim oziroma v našem izobraževalnem okolju manj poučevanim jezikom, jezikom priseljencev in jezikom, ki jim šolska politika v zadnjih desetletjih ni bila najbolj naklonjena (latinščina, grščina). 

Za dodatne informacije se obrnite na dr. Mojco Leskovec (e-naslov mojca.leskovec@ff.uni-lj.si oz. v času uradnih ur, tj. od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, tel. št. 01 241 1047).