Nahtigal

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Nahtigalove in dekanjine nagrade 2020/2021

Nahtigalove in dekanjine nagrade 2020/2021

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani vsako leto v okviru Tedna Univerze v Ljubljani predstavimo prejemnike in prejemnice študentskih nagrad naše fakultete. Letos zaradi epidemioloških razmer dogodka, ki smo ga načrtovali 29. 11., žal ne moremo slavnostno obeležiti v živo, zato predstavitve nagrajenih del objavljamo na tem zavihku.

Vabljeni k ogledu.

Nagovor dekanje, prof. dr. Mojce Schlamberger Brezar

Nagovor slavnostnega govornika, prof. dr. Toneta Smoleja

Nahtigalove nagrade

Komisija za Nahtigalove nagrade je letos delovala v sestavi prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, izr. prof. dr. Mitja Ferenc, prof. dr. Marko Marinčič, prof. dr. Tone Smolej in prof. dr. Gregor Pompe (predsednik). Z oddelkov je prejela skupno 30 predlogov za fakultetne študentske nagrade. Komisija je podrobno pregledala vsa predložena dela, ocene mentorjev in utemeljitve oddelčnih komisij ter  izbrala štiri prejemnike Nahtigalove nagrade (izmed katerih je eden prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani) in devetnajst nagrajencev, ki prejmejo dekanjino nagrado. Komisija je bila pri svojih odločitvah soglasna in je ugotovila izjemno kakovostno bero zaključnih del študentov Filozofske fakultete. Vsem nagrajencem in nagrajenkam iz srca čestitamo!

Oddelek za zgodovino in Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

Magistrsko delo Eve Demšar predstavlja aktualen, celovit in izjemno pomemben doprinos k zgodovini izobraževanja žensk na Slovenskem. Delo na najboljši možni način dokumentira in kaže na vrzeli v našem poznavanju dostopnosti izobraževanja za ženske in nas obenem senzibilizira za tematiko, ki se nam zdi v današnjem času pogosto (preveč) samoumevna. Z razstiranjem mehanizmov, ki so bili v veljavi v 19. in zgodnjem 20. stoletju (in se sporadično pojavljajo še danes), pa pripomore tudi k odpravljanju krivic, ki so jih ženske v zgodovini utrpele iz političnih, družbenih, ideoloških oz. moral(istič)nih razlogov. Kandidatka je pri zbiranju, razvrščanju, kvantitativni in kakovostni analizi ter interpretaciji gradiva izkazala visoko stopnjo znanstvene doslednosti in natančnosti, poznavanja metodologije raziskovanja, sklepanja in argumentiranja. Delo je izrazito interdisciplinarno, saj zajema področja socialne, pravne in politične zgodovine žensk na Slovenskem, zgodovine izobraževanja in poučevanja, historične pedagogike, germanistike in spolnega diskurza. Glede na to, da je bilo izobraževanje dolga stoletja v domeni moških, je pričujoče delo tudi z moralnega in etičnega vidika pomemben prispevek k osveščanju in senzibiliziranju naše družbe.

mentorici: izr. prof. dr. Irena Samide prof. dr. Marta Verginella

Oddelek za zgodovino

Robin Dolar je raziskoval teoretsko vprašanje, katere pojave v preteklosti zgodovinopisje in ostalo družboslovje  opredeljuje kot prelomne. Pri odgovarjanju Dolar smiselno uporablja in oblikuje ustrezen konceptualni aparat. Jasno definira prelom in njegove dimenzije. Razloči kvalitativni prelom od   kvantitativnega,  vpelje koncept segmentarni prelom v paru z družbenim prelomom in   sam  oblikuje  konceptualna para iniciator preloma – katalizator preloma  ter  manifestni prelom-latentni prelom. V določeni fazi raziskave  Dolar zapusti mesto   zunanjega opazovalca – zgodovinarja ter se postavi v vlogo notranjega opazovalca, ki  svoj svet in svoj čas vidi drugače in za katerega je prelomnost nekaj povsem drugega kot za zunanjega opazovalca. Dolar ugotavlja, da percepcija sodobnikov ni argument za definicijo preloma, saj prelom viden le v retrospektivi in v odnosu  s kontinuiteto. V nalogi Dolar jasno pokaže na smisel konceptualizacij v historiografiji, do katerih je slovensko zgodovinopisje kar preveč ravnodušno.

mentor: doc. dr. Marko Štuhec

somentor: doc. dr. Primož Krašovec

Oddelek za geografijo

V magistrskem delu je Nina Krašovec s postopkom vokselizacije raziskovala možnosti zaznavanja odmrlih stoječih dreves. Pri tem je uporabila bitemporalne podatke (zaznavanje v dveh različnih obdobjih; zima, obdobje mirovanja, pomlad/poletje, obdobje aktivnosti), zajetih z brezpilotnim zrakoplovom v srednjeevropskih mešanih gozdovih. Magistrsko delo predstavlja korak naprej od standardnih analiz daljinsko zaznanih lidarskih podatkov. Sam pristop vključuje poleg kabinetnega dela in računalniškega modeliranja tudi terenski del, ki ga pri računalniških GISovskih modelih pogosto ne zasledimo. Magistrsko delo je nadpovprečno kvalitetno; zelo skrbno in temeljito pripravljeno ter zasnovano. Poleg vseh strokovno-znanstvenih odličnosti magistrskega dela delo Nine Krašovec odlikuje samostojnost in inovativnost, saj predstavlja modelni pristop, ki bo lahko služil kot podlaga za nadaljnje proučevanje in zaznavanje posameznih dreves v sestojih.

mentor: doc. dr. Blaž Repe

somentor: prof. dr. Bernhard Höfle

Dekanjine nagrade

Oddelek za muzikologijo

Vanessa Nina Borsan je v svojem magistrskem delu Iskanje notnih vzorcev v slovenskem samospevu med obema vojnama: Kogoj, Osterc, Škerjanc raziskala oblikovne značilnosti 83 skladb treh klasikov slovenske glasbe 20. stoletja: Marija Kogoja, Lucijana Marije Škerjanca in Slavka Osterca. Orisala je glasbenozgodovinsko ozadje samospeva in vseh treh avtorjev in raziskala njihove samospeve z računalniško analizo vzorcev z ogrodjem music21 v jeziku Python. 

Gre za izjemen prispevek k računalniško podprti analizi glasbe. Ključni prispevek naloge je: povezuje humanistične, družboslovne in IKT poglede. Na področju humanistike in družboslovja kljub dvema desetletjema intenzivnih pomikov in dosežkov na področju računalniško podprte analize glasbe na ravni diplomskega in magistrskega študija na UL doslej ni bilo sistematično podprtih prizadevanj, četudi je potreba po e-muzikologiji iz leta v leto čedalje večja spričo novih tehnologij in medijev sodobne glasbene prakse.

mentor: prof. dr. Leon Stefanija

somentor: doc. dr. Matevž Pesek

Oddelek za azijske študije

Študentka Nadja Bostič je v svojem diplomskem delu obravnavala japonske tvorjene glagole, katerih drugi element je glagol -komu. Z uporabo podatkovne baze in korpusa je ugotovila zanimiva dejstva: Čeprav je prvotni glagol komu neprehoden, je več kot polovica tvorjenih glagolov prehodnih. Tvorjeni glagoli z V2 -komu se pojavljajo v vseh žanrih, vendar z različnimi deleži: pogosteje se pojavlja v literarnih delih in blogih (sproščenem pogovornem besedilu), manj v javnih besedilih, znatno manj pa v uradnih besedilih.

Njene ugotovitve bodo uporabne pri praktičnem delu na oddelku: zlasti glagola mōshikomu (=prijaviti se) in furikomu (=plačati z nakazilom) moramo vključiti v seznam pomembnih tvorjenih glagolov v vsakdanji rabi. Sicer je tudi dodatni modalni pomen elementa -komu, npr. usmerjenost dejanja in dokončno doseženo stanje, pomemben dejavnik za razumevanje različnih besedil.

mentorica: izr. prof. dr. Chikako Shigemori Bučar

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Magistrsko delo z naslovom Tango – uspeh in pohujšanje sezone: diskurz o tangu v slovenskem časopisju med letoma 1911 in 1940 odpira nova poglavja, ki so bila doslej na področju antropologije plesa tudi zaradi uveljavljenih raziskovalnih kriterijev etnokoreologije na Slovenskem le fragmentarno ali skoraj neraziskana. Gre za inovativno in sistematično historično-antropološko raziskavo zgodovine tanga, njegovega prihoda na evropska tla, skozi obravnavo tanga pa avtorica orisuje tudi proces iskanja in vzpostavljanja antropološkega Drugega. Z izjemno obsežnim etnografskim gradivom oriše medikalizacijo in demonizacijo plesa, sočasno ideološko vojno med liberalnim in klerikalnim taborom, ki se je na Slovenskem kazala tudi skozi diskurze o tangu, obsežno pa se z obravnavo diskurzov o tangu posveča tudi spreminjajoči se družbeni vlogi žensk in njihovi emancipaciji.

mentorica: izr. prof. dr. Mateja Habinc

Oddelek za filozofijo

Blaž Cotman se v svojem magistrskem delu Vprašanje (ne)možnosti metafizične svobode in moralne odgovornosti – s posebnim ozirom na osnovni argument Galena Strawsona  ukvarja z enim izmed temeljnih problemov filozofije, z vprašanjem svobodne volje, natančneje, z vprašanjem (ne)možnosti metafizične svobode. Avtor predstavi in analizira različne odgovore, ki jih filozofi podajajo na tri glavna vprašanja, ki jih zasledimo v razpravah o svobodi:  (i) vprašanje možnosti, (ii) vprašanje obstoja in (iii) vprašanje združljivosti. Osrednji del zavzema kritična analiza štirih različic osnovnega argumenta Galena Strawsona, s katerim Strawson dokazuje nemožnost svobode (imposibilizem). Cotman pokaže, da argumenti niso prepričljivi. Sam v nadaljevanju zagovarja različico posibilizma in možnost libertarne svobode, ki je relevantna za moralno odgovornost.

Cotman obsežno in kompleksno problematiko obravnava jasno, pregledno in sistematično. Svoja stališča dobro argumentira in poleg poglobljene analize izkazuje tudi sposobnost za celovito sintezo. Njegov izvirni prispevek pomeni odlično izhodišče za nadaljnje raziskave.

mentorica: prof. dr. Olga Markič

Oddelek za romanske jezike in književnosti in Oddelek za slavistiko

Daša Gaberšek v svoji magistrski nalogi preučuje poimenovanja za barve v poljskih in francoskih frazemih, ki označujejo človekova čustvena stanja. Po splošnem uvodu in predstavitvi hipotez oriše pomenske vrednosti vsake posamezne barve, predstavi in analizira zbrano frazeološko gradivo iz obeh jezikov, opravi medsebojno primerjavo obeh analiz, primerjavo s slovenščino in nekaterimi drugimi jeziki ter vse ugotovljeno primerja še s spoznanji drugih jezikoslovcev. Nalogo dopolnjujejo številni grafični prikazi in tabele, več prilog s seznami obravnavanih frazemov, daljša povzetka v poljščini in francoščini ter seznam virov in bibliografije, ki obsega prek 100 del. Avtorica dosledno upošteva strokovno in znanstveno jezikoslovno literaturo, posega pa tudi na področja semiotike, psihologije, kognitivne znanosti, fizike ter likovnih in drugih ved, s čimer potrjuje svojo metodološko in raziskovalno širino. Zato si magistrska naloga Daše Gaberšek zasluži ne le dekanjino nagrado, temveč tudi čimprejšnjo objavo v znanstveni publicistiki.

mentorici: izr. prof. dr. Maria Zofia Wtorkowska in doc. dr. Agata Šega

Oddelek za anglistiko in amerikanistiko

Julija Gačnik se v nalogi  ukvarja z zgodovinskima romanoma H. Mantel Wolf Hall (2009) in Bring Up the Bodies (2012). Ta žanr po dolgem zatišju v zadnjih dveh desetletjih doživlja pravo renesanso, hkrati pa v skladu s spremembo družbenozgodovinske paradigme uvaja premike na področju žanrskih kategorij. Ga. Gačnik se v svoji študiji romanov osredotoči na izvorne prvine gotsko-romantične tradicije, zlasti na udejanjanje tipskih likov gotskega zlobca in njegovega derivata byronskega junaka oz. junakinje. Njena glavna ugotovitev je, da pisateljica te  like uporabi za prevpraševanje uveljavljenih zgodovinskih resnic. S tem se romana uvrščata med postmoderne zgodovinske romane, ki razkrivajo tisto, kar je bilo v zgodovini prikrito. Izviren prispevek naloge je tudi ugotovitev, da za razliko od drugih sodobnih zgodovinskih romanov obravnavani deli ne razkrivata zgodovinske izkušnje marginaliziranih družbenih skupin, ampak prevprašujeta pomen ikoničnih zgodovinskih oseb, ki so bele in moškega spola.

Julija Gačnik v nalogi obdela romana, ki v slovenskem prostoru še nista bila podrobneje obravnavana. Hkrati pomembno širi skromen nabor študij, ki se pri nas ukvarjajo s transformacijo žanra zgodovinskega romana v postmoderni. Za potrebe analize razvije izviren metodološki okvir, ki ji omogoči spoznanja, ki nadgrajujejo področje razprav o vlogi in značilnostih literature v postmoderni.

mentorica: prof. dr. Mojca Krevel

Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo in Oddelek za azijske študije

Lija Gantar je v svojem magistrskem delu obravnavala literarni tok shizenshugi, ki bi lahko veljal za japonsko različico naturalizma. Ugotavlja, da so se japonski pisatelji začeli zanimati za sočasna evropska dela zlasti po odprtju države leta 1853. Trideset let pozneje je japonska književnost že doživela premik k bolj objektivnemu in realističnemu pisanju, pojavljajo se tudi socialne teme.

Na podlagi poglobljenega razumevanja strokovne literature in podrobne analize treh romanov (Novoletna obleka Kosugija Tengaija, Družina Shimazakija Tōsona in Posteljnina Tayame Kataija) je avtorica ugotovila, da je shizenshugi nenavaden pojav, saj ni nastal iz gole produktivne recepcije francoskega naturalizma. Čeprav so opazni francoski vplivi, zlasti očiten vpliv okoljskega determinizma in Zolaja, pa so prisotne tudi izvirne ideje, teme in motivi v japonskih literarnih delih tega obdobja.

mentorja: prof. dr. Chikako Shigemori Bučar in prof. dr. Tone Smolej

Oddelek za azijske študije

Delo Nataše Hočevar Projaponske aktivnosti in nacionalizem Korejca Yi Gwang-suja skozi njegovo življenje in delo uspešno predstavi politično dogajanje v imperialistični Japonski in Koreji, ki si jo je Japonska priključila leta 1910. V delu obravnava japonsko kolonizacijsko politiko ter njene posledice za Korejo in njene prebivalce; šlo je namreč za asimilacijsko politiko. Razloži spremembe na področju japonske in korejske književnosti, na katere je vplivala zahodna književnost in takratna politična situacija.

Povezava med književnostjo in politiko je prikazana predvsem v zadnjem delu naloge, ki se osredotoča na življenje in delo korejskega književnika, aktivista, kasneje pa tudi kolaboranta z Japonsko, Yi Gwang Suja. Kar je predstavljeno v prejšnjih delih naloge, tako služi kot pomoč pri razumevanju Yi Gwang Suja, predvsem njegove odločitve o sodelovanju z Japonsko, kljub temu da je bil po srcu zaveden Korejec. Študentka njegovo odločitev predstavi z različnih vidikov, ki jih je zaznala v korejskih in japonskih literarnih virih, težko dostopnih za nekoga, ki obeh jezikov ne obvlada. Prav zaradi tega je sama analiza Yi Gwang-sujevih dejanj natančnejša, bolj edinstvena in spodbudi razmišljanje o tem, kje je meja med bojem za samostojnost, za pravice svojega (okupiranega) naroda in sodelovanjem z okupatorjem.

mentorja: izr. prof. dr. Chikako Shigemori Bučar in doc. dr. Kang Byoung Yoong

Oddelek za sociologijo

Igor Jurekovič je v svojem magistrskem delu z naslovom Teologija osvoboditve in teorija sociologije religije uporabil primer latinskoameriške teologije osvoboditve za kritični razmislek o načinih in možnostih oblikovanj sodobnih teorij sociologije religije. S poglobljenim teoretičnim predznanjem se je lotil seciranja obstoječih teorij in iskanja niše, ki bi zapolnila t.i. esencializacijo religije kot verovanja v Boga. Za preseganje tega, kar Jurekovič razume kot redukcionistične poglede na religijo, ki onemogočajo “analitično plodno raziskovanje”, se je obrnil k teologiji osvoboditve. Na prvi pogled se nam lahko zazdi izbira nenavadna, saj presega značilne epistemološke okvire, v katerih se (je) kali(la) klasična socio-religijska misel, a prav zato, ker avtor prereže z evropocentrično popkovino ter s tem razširi metodološke horizonte, pokaže, kako in zakaj nam teologija osvoboditve pomaga misliti in osmisliti nove premike v disciplini. 

mentorica: izr. prof. dr. Anja Zalta

Oddelek za psihologijo

Maja Klančič je v magistrskem delu razvila večkomponentno nalogo za merjenje kognitivnega nadzora, v kateri je združila nalogo n-nazaj, ki meri sposobnost posodabljanja informacij v delovnem spominu, in nalogo zadržanja motoričnega odziva, ki meri sposobnost inhibicije. V skrbno načrtovanem eksperimentu je preverila, kakšne vedenjske odzive sproža večkomponentna naloga v primerjavi z nalogama, ki izolirano merita obe sposobnosti. Dodajanje naloge zadržanja odziva k nalogi n-nazaj je imelo večji učinek na točnost in hitrost odzivanja pri nižjih ravneh zahtevnosti naloge n-nazaj kot pri višjih ravneh. To nakazuje, da pri večkomponentni nalogi ne prihaja do enostavnega seštevanja posameznih izvršilnih funkcij, temveč si te delijo skupne vire. Magistrsko delo pomaga razumeti odnos med različnimi izvršilnimi funkcijami in njihovo sočasno delovanje ter je pomembno za razvoj kognitivne psihologije.

mentorica: izr. prof. dr. Anja Podlesek

Oddelek za geografijo

Kandidatka Erika Kozamernik je v svojem magistrskem delu z naslovom Sledovi poledenitve v dolini Krnice podrobneje proučila ter interpretirala sledove pleistocenske poledenitve na območju navedene alpske doline. Raziskava predstavlja prvi sistematični pregled sledov poledenitve v dolini Krnice, ki je bil podan na osnovi modernejših pristopov in novejših ter natančnejših podatkov. Nekatere uporabljene metode v raziskavi so relativno zahtevne, za kar je kandidatka potrebovala dodatna usposabljanja s področja geoinformacijskih sistemov, da jih je lahko implementirala v svojo raziskavo. Naloga uspešno združuje različne geografske discipline ter nekatere aspekte s področja geofizike. Magistrsko delo lahko opredelimo kot izredno kakovostno in temeljito, saj je kandidatka s poglobljenim poznavanjem tematike uspela izdelati rekonstrukcijo poledenitve ter podati povsem novo interpretacijo poledenitve na proučevanem območju. Pomembnost dela dokazuje tudi uspešna objava rezultatov v znanstvenem članku.

mentor: prof. dr. Uroš Stepišnik

somentor: prof. Emanuele Forte

Oddelek za slavistiko

Magistrska naloga Emilije Neškoske z naslovom Koncept makedonskega etimološkega slovarja je nastala na študijskih programih Primerjalno slovansko jezikoslovje (mentor izr. prof. dr. Matej Šekli) in Južnoslovanski študiji (mentorica izr. prof. dr. Namita Subiotto) na Oddelku za slavistiko FF UL v somentorstvu etimologa akad. prof. dr. Marka Snoja (Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). Kot pove že sam naslov, je v delu predstavljen koncept nastajajočega etimološkega slovarja makedonskega jezika. Makedonščina je namreč edini slovanski jezik, ki še nima svojega etimološkega slovarja. Avtorica se je zato sama lotila zahtevne naloge (ki jo običajno uresničujejo celotni kolektivi znanstvenih sodelavcev v javnih institucijah). Načrtovani slovar bo poljudnoznanstvenega tipa, vseboval bo okoli 10.000 geselskih sestavkov, v katerih bo obdelanih okoli 30.000 besed sodobnega makedonskega knjižnega jezika.

mentorji: izr. prof. dr. Matej Šekli, izr. prof. dr. Namita Subiotto in prof. dr. Marko Snoj

Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

Mag. delo Daše Ocepek, ki sodi na področje raziskav srednjeevr. jezikovnega areala, obravnava stike med nemščino, slovenščino in bosanščino, ki spadajo med jezike t.i. staroavstrijskega stičnega areala. Avtorica prikaže jezikovne vplive s primerjavo nemških izvornih besed in izposojenk v obeh jezikih, tako da akribično analizira primarno in sekundarno adaptacijo izbranih leksemov na oblikoslovni in pomenski ravnini in stopenjsko določi ekvivalentne in kongruentne strukture. Študija je aktualen znanstveni prispevek k stičnemu in kontrastivnemu jezikoslovju, osvetljuje intenzivne migracijske in družbeno-kulturne povezave med  jugovzhodno- in srednjeevropskim arealom v preteklosti ter pokaže na pomen razumevanja zgodovinske pogojene večjezičnosti, ki je potrebno za refleksijo o aktualnem statusu nemških izposojenk, pa tudi o aktualni vlogi večjezičnosti v našem prostoru.

mentorica: izr. prof. dr. Uršula Krevs Birk

Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo in Oddelek za slovenistiko

Diplomsko delo Manje Ocepek Impersonalnost v poeziji narave Emily Dickinson in Maje Vidmar je literarno vedo obogatilo s tematsko in metodološko inovativno raziskavo. Ker tradicionalni teoretski aparat za analizo lirike ne zajema vseh relevantnih kategorij za analizo lirske impersonalnosti, je Manja Ocepek predhodno utemeljila potrebo po vpeljavi naratoloških kategorij v obravnavo poezije narave Emily Dickinson in Maje Vidmar. Raziskava potrdi uvodno tezo, da pesnici vzpostavljata podobni in hkrati različni zvezi med impersonalnostjo in odnosom do narave. Pri Emily Dickinson je impersonalnost v službi zaščite pred temnejšimi vidiki narave, Maja Vidmar pa skuša s personami-živalmi ohraniti avtonomijo govorke ter vzpostaviti odnos z drugim, tj. nagovorjenim likom. Raziskava med drugim prinaša temeljit vpogled v specifike lirskega opusa Maje Vidmar in spodbuja prenavljanje raziskovalnega aparata v slovenski literarni vedi.

mentorici: doc. dr. Darja Pavlič in prof. dr. Vanesa Matajc

Oddelek za anglistiko in amerikanistiko

Magistrska naloga Kristijana Jeana Radikoviča z naslovom Prevodi izbranih pesmi Ivana Minattija iz slovenskega v angleški jezik gotovo spada med najbolj izvirna študentska dela. V nalogi so najprej predstavljene glavne značilnosti poezije v evropski tradiciji sploh in Minattijeve poezije še posebej. Na ta sumarni pregled prvin poezije naveže pregled različnih pristopov k prevajanju te literarne zvrsti. V tem naboru prevodoslovcev, katerih mnenja so povzeta, zasede vidno mesto tudi uveljavljeni slovenski teoretik in praktik in ne le mednarodno znana imena, ki so tudi sicer navzoča v vsakem pregledu zgodovine prevajanja,.

V praktičnem delu K. Radiković sam prevede šestnajst pesmi Ivana Minattija v angleščino, pri čemer ohrani ali smiselno modificira elemente izvirne poezije v obliki, rimi in metriki ter vsebini. Pri tem nadvse spretno in z izvirnim umetniškim pristopom preplete literarno teorijo, teorijo prevajanja in konkretno poezijo. V sklepni retrospektivni analizi prevodov izlušči poglavitne sklope prevajalskih izzivov in naniza primere znotraj le-teh. Določene odlomke v analizi izpostavi kot prevajalske probleme in svoji odločitve tudi legitimno utemelji. Rezultat njegovega teoretičnega in praktičnega vložka so odlično prevedene Minattijeve pesmi, ki jih doslej (vsaj v takšni obliki) v angleškem prevodu sploh še nismo imeli.

mentorica: prof. dr. Eva Sicherl

somentorica: doc. dr. Nada Marija Grošelj

Oddelek za umetnostno zgodovino in Oddelek za filozofijo

Diplomsko delo Eve Smrekar je zastavljeno izrazito interdisciplinarno in povezuje področja sodobne filozofije in psihoanalize s poglobljenim raziskovanjem na področju umetnostne zgodovine z zgodovino idej in filozofije. V ospredju je obdobje druge polovice 19. stoletja in v tem okviru novo pojmovanje histerije, ki je postala predmet novih znanstvenih diskurzov in razvejanih umetniških, likovnih, gledaliških, performativnih idr. praks. Diplomsko delo je osredotočeno na natančno analizo in interpretacijo enega in drugega, izredna inventivnost pa se kaže v raziskovanju njune medsebojne povezanosti, ki prinaša prepričljivo podobo povezanosti doslej domala nepovezanih in neutemeljeno ločenih raziskovanj Diplomsko delo odlikujejo Izjemna inventivnost, metodološka konciznost in konceptualna konsistentnost na zelo visoki ravni, ki pričajo o odličnosti, natančnosti in izjemni inovativnosti.   

mentorici: doc. dr. Rebeka Vidrih in prof. dr. Eva D. Bahovec

Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje in Oddelek za slovenistiko

V slovenističnem delu dvopredmetne naloge avtorica na podlagi gradiva za Slovenski lingvistični atlas izdela enajst jezikovnih kart, ki prikazujejo narečne ustreznice knjižni glagolski priponi ‑ni‑. V analizi ugotavlja, da se v celjskem mestnem govoru pojavljata dve ustreznici: srednještajerska pripona ‑na‑ in srednjesavinjska pripona (zložni) ‑n‑, nastala po redukciji iz ‑ni‑. V splošnojezikoslovnem delu naloge ugotovitev podkrepi z empirično raziskavo o rabi teh narečnih ustreznic v celjskem mestnem govoru. S teoretičnimi argumenti obogateni empirični zaključki avtorico vodijo k novemu razumevanju glagolske pripone ‑ni‑, iz katere izlušči enkratnostno (semelfaktivno) besedotvorno pripono ‑n, ter s tem k novemu pogledu na II. glagolsko vrsto, ki jo lahko ob spoznanju, da tvorijo njeno jedro semelfaktivi, definira zgolj z ozirom na tematski vokal (‑i v nedoločniku in ‑e v sedanjiku).

mentorja:

doc. dr. Sašo Živanović in prof. dr. Vera Smole

somentorica: doc. dr. Karmen Kenda-Jež

Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

Magistrska naloga obravnava aktualno tematiko umeščanja ustvarjalnic v splošne knjižnice in predstavlja analizo razmislekov, ki jih morajo knjižnice opraviti v fazi odločanja in načrtovanja tovrstnega prostora in storitve. Na podlagi širokega pregleda literature študentka opredeli potencialno vlogo ustvarjalnice v splošni knjižnici ter predstavi različne vidike načrtovanja ustvarjalnic, empirični del pa posveti vprašanju umestitve ustvarjalnice v Valvasorjevo knjižnico Krško. Naloga izkazuje študentkino sposobnost poglobljene analize različnih dejavnikov in aplikacije teoretičnih vsebin na praktičnem primeru ter predstavlja prvo strokovno delo s področja ustvarjalnic v knjižnicah pri nas, ki bo dragocen pripomoček tudi za širšo strokovno javnost. Na podlagi naloge je bil pripravljen tudi članek, ki bo objavljen v reviji Knjižnica.

mentorica: doc. dr. Tanja Merčun Kariž

Oddelek za slovenistiko

Diplomsko delo Medicinska terminologija: terminotvorni postopki in kratice močno presega raven prvostopenjskega dela. Obsega skoraj 180 strani in je glede na zahtevnost, ki jo izkazujejo izbrana tematika, metodološki pristop, oblikovanje terminoloških načel in kritično vrednotenje tipologije terminotvornih procesov, vsekakor izvirno znanstveno oz. raziskovalno delo.

V nalogi so predstavljene osnove splošne terminološke vede in posebnosti medicinske terminologije. Podana je tudi analiza dosedanje tipologizacije leksemov in terminov. Bistven in pomemben doprinos dela je oblikovanje lastne tipologije terminotvornih postopkov, ki ni uporabna le za analizo medicinske terminologije, pač pa tudi za druga strokovna oz. znanstvena področja. Dodatni doprinos dela je tudi avtorjeva zasnova za oblikovanje slovarja medicinskih krajšav in kratičnih terminov. Delo lahko tako z več vidikov služi kot osnova nadaljnjemu raziskovanju področja medicinske terminologije.

mentorica: prof. dr. Mojca Smolej

somentorica: izr. prof. dr. Helena Lenasi

Fotografije nagrajenk in nagrajencev