Programi za izpopolnjevanje
Namen programa
Program je namenjen diplomantom visokošolskih študijskih programov, ki morajo po zakonu imeti pedagoško-andragoško izobrazbo, s ciljem pridobitve temeljnih znanj za izvajanje pedagoškega procesa v osnovnem in srednjem izobraževanju.
Študijski program je namenjen:
1. učiteljem in učiteljicam, ki nameravajo delati ali že delajo v šolskih knjižnicah – prijavijo se v smer programa ŠPIK: Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje (ŠPIK-Š)
in
2. zaposlenim v knjižnicah, ki morajo opraviti bibliotekarski izpit za bibliotekarje in glede na določbe Zakona o knjižničarstvu nimajo ustrezne smeri izobrazbe. Pred opravljanjem bibliotekarskega izpita morajo zato opraviti smer znotraj programa ŠPIK: Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B).
Namen programa
Program je namenjen absolventom programov prve stopnje vseh smeri, pa tudi že registriranim sodnim tolmačem, ki se morajo v skladu z najnovejšimi direktivami EU stalno izpopolnjevati. Temeljne jezikovne in kulturne kompetence bodo predpogoj za sodelovanje v programu, v katerem bodo udeleženci pridobili poglobljeno znanje o slovenskem pravnem sistemu (kazensko, upravno in civilno pravo) in se seznanili z azilnimi, upravnimi, notarskimi in matičnimi postopki. Študijski program za izpopolnjevanje lahko pripomore, ni pa uradna priprava za izpit za sodnega tolmača, ampak je namenjen tistim, ki delajo v skupnostnem tolmačenju, ter sodnim tolmačem, ki bi radi poglobili svoje znanje.
Ciljna skupina
Visokošolski asistenti, predvsem ob prvi izvolitvi v učiteljski naziv.
Cilji in namen programa
Seznaniti kandidate s širšo paleto različnih oblik pedagoškega dela s študenti (delo z velikimi in malimi skupinami, variante predavanja, aktivno samostojno delo s študentov, metode iskustvenega učenja...) in s kriteriji izbiranja, uvesti kandidate v osnovne postopke načrtovanja, izvajanja in vrednotenja rezultatov pedagoškega procesa.
Predstavitev programa »Program za izpopolnjevanje Osnove visokošolske didaktike«
Ciljna skupina
Zaposleni v gospodarskih in negospodarskih organizacijah, ki opravljajo ali bodo opravljali mentorstvo na praktičnem usposabljanju.
Cilji in namen programa
Usposobiti mentorje za kakovostno praktično usposabljanje, ne glede na njihovo strokovno področje. Program usposablja mentorje na področju nepedagoške prakse. Omogoča pridobiti temeljna znanja za izvajanje mentorstva (o vlogi mentorja, pomenu mentorskega procesa, o formalnih osnovah za izvajanje praktičnega usposabljanja, o načrtovanju, izvajanju in evalvaciji praktičnega usposabljanja), kot tudi izpeljavo mentorstva v svoji organizaciji in ga evalvirati ter predstaviti ostalim udeležencem. Namenjen je izpopolnjevanju ali na novo izobraževanju že zaposlenih oseb, ki v gospodarskih in negospodarskih organizacijah opravljajo ali bodo opravljali mentorstvo na praktičnem usposabljanju.
Predstavitev programa »Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje v delovnih organizacijah«
Za visokošolske učitelje/ice in delavce/-ke smo pripravili različne izobraževalne programe, s katerimi lahko izpopolnijo in osvežijo svoje znanje. Pri pripravi izobraževanj smo izhajali iz dolgoletnih izkušenj pri izvedbi izobraževanj in projektov – zlasti s področja kakovostnega poučevanja in učenja – ter iz potrebe po pedagoški odličnosti v visokem šolstvu, pri čemer smo poleg sodobnih spoznanj upoštevali tudi predloge in želje dosedanjih udeležencev.
1. Obrnjeno učenje – v študenta usmerjeno poučevanje
dr. Andreja Lavrič, ddr. Barica Marentič Požarnik, 16 ur (3x4 kontaktne ure in 4 ure samostojnega dela)
Delavnica bo usmerjena v spoznavanje korakov in orodij »obrnjenega učenja« ter aktivnih metod poučevanja. Pri tem bodo udeleženci spoznali in doživeli »obrnjeno« vlogo učitelja kot usmerjevalca samostojnega učenja ter tudi možnosti povratne informacije pri obrnjenem učenju: video, blog, test, kviz, itd.
2. Preverjanje in ocenjevanje znanja
ddr. Barica Marentič Požarnik, dr. Andreja Lavrič; 12 ur (2x4 kontaktne ure in 4 ure samostojnega dela)
Delavnica bo osredotočena na usklajevanje učnih ciljev, standardov in načinov ocenjevanja. Podrobneje bodo predstavljene vrste preverjanja in ocenjevanja, pomen sprotne povratne informacije ter značilnosti dobrega ocenjevanja, ki naj spodbuja uspešnejše učenje.
3. Trema in anksioznost študentov in predavateljev
dr. Andreja Lavrič; 8 ur
Namen delavnice je poiskati odgovor na vprašanje, zakaj pride do pojavov treme in anksioznosti in spoznati ukrepe za zmanjšanje treme pri študentih in predavateljih, strategije soočanja s tremo ter tehnike sproščanja (dihalne tehnike, mišična progresivna relaksacija, vizualizacija idr.). Udeleženci bodo prejeli povratno informacijo o svoji tremi in strahu.
4. Motivacija študentov, uspešno učenje in aktivne metode poučevanja
ddr. Barica Marentič Požarnik, dr. Andreja Lavrič; 12 ur (2x4 kontaktne ure in 4 ure samostojnega dela)
Preko spoznavanja pomena in raznih virov učne motivacije ter vpliva aktivnih metod poučevanja bodo udeleženci dobili odgovor na vprašanje »Kako uspešneje poučevati?« Udeleženci bodo spoznali glavne dejavnike uspešnega učenja in preizkusili nekatere aktivne metode ter možnosti motiviranja študentov.
5. Skupinsko delo za aktivnejši študij
dr. Melita Puklek Levpušček; 8 ur
Udeleženci bodo spoznali načine učinkovitega organiziranja skupinskega dela, skupinsko dinamiko ter različne oblike skupinskega dela s študenti, ki jih bodo tudi preizkusili. Spoznali bodo načine ocenjevanja skupinskega dela ter reflektirali lastno prakso na področju uporabe različnih oblik dela s študenti.
6. Motivacija za kakovosten študij
dr. Marjeta Šarić; 8 ur
Osnovni namen programa je, da visokošolski učitelji razširijo in poglobijo razumevanje motivacije za študij kot enega pomembnih dejavnikov kakovostnega študija, spoznajo povezavo med vrsto motivacije in pristopom k študiju ter spoznajo načine spodbujanja motivacije študentov za kakovosten študij.
7. Ocenjevanje za kakovosten študij
dr. Marjeta Šarić; 8 ur
Udeleženci bodo izpopolnili znanje o vrstah in oblikah ocenjevanja, o pomenu usklajenosti med učnimi cilji, metodami in ocenjevanjem znanja ter pridobili zmožnosti za načrtovanje in izvedbo dobrega preverjanja znanja in ocenjevanja.
8. Uspešno javno nastopanje v angleščini
dr. Smilja Komar, mag. Mojca Belak, dr. Cvetka Sokolov; 15 ur
Udeleženci se bodo v teoretičnem delu seminarja seznanili z osnovnimi značilnostmi javnega govora in nastopanja. Predstavljeni bodo različni načini in možnosti priprave prepričljive, učinkovite in zanimive javne predstavitve v angleškem jeziku.
9. E-učenje
dr. Marko Radovan in Mitja Podreka; 24 ur
Udeleženci izobraževanja se bodo seznanili s procesi e-učenja s kognitivnega in socialnega vidika in spoznali proces načrtovanja ter izvajanja e-učenja. Delo bo večinoma potekalo v spletni učilnici, v kateri bodo udeleženci pripravili lastna e-gradiva.
10. Retorika za visokošolske učitelje/delavce
dr. Hotimir Tivadar; 15 ur
Izrazito praktično naravnana delavnica bo udeležencem omogočila izboljšanje (knjižnega) govora, kar je nujno za boljše poučevanje. Namen je, da se udeleženci zavedajo različnih govornih položajev in značilnosti lastnega govora ter pridobijo kakovostnejše izražanje in komunikacijo tako v pisnem, še posebej pa v govorjenem jezikovnem kodu.
11. Mentorstvo v praktičnem usposabljanju študentov v delovnih organizacijah
dr. Monika Govekar-Okoliš; 12 ur
Mentorji koordinatorji oz. organizatorji praktičnega usposabljanja študentov na fakultetah se bodo dodatno usposobili za kakovostno vodenje študentov na praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah. Poudarek bo na kakovostnem načrtovanju, vodenju in evalvaciji praktičnega usposabljanja študentov.
12. Strokovno in znanstveno besedilo
dr. Mojca Smolej; 10 ur
Na osnovi konkretnih primerov se bodo udeleženci seznanili z najpogostejšimi napakami pri strokovnem/znanstvenem pisanju, obenem pa se bodo seznanili z zakonitostmi strokovnega jezika (slovnica, pravopis, oblika besedila, terminologija).
13. Pravopis in urejanje besedil
dr. Erika Kržišnik; 10 ur
Kako brati Slovenski pravopis in kako interpretirati besedilne podatke? Udeleženci bodo sposobni povezati teoretično in praktično pridobljeno jezikovno in jezikoslovno znanje z namenom priprave končne podobe pisnega ali govorjenega besedila.
14. Uporaba spletnih slovarskih in besedilnih virov
dr. Marko Stabej; 10 ur
Sodobni spletni slovarski in besedilni viri ponujajo raznovrstne in bogate informacije o slovenskem jeziku in sporazumevalnih navadah ter praksah v slovenski jezikovni skupnosti. Delavnica bo predstavila glavne jezikovne vire za slovenščino in možnosti njihove uporabe za različne namene – od pomoči pri pisanju, poimenovanju in drugih sporazumevalnih dejavnosti do preverjanja in bogatenja jezikovne zmožnosti.
Za dodatne informacij nas lahko pokličete na 01 241 10 47 ali nam pišete na mojca.leskovec@ff.uni-lj.si.