Besedne postaje 2024

Besedna postaja v Knjigarni FF: V višine in globine (Znanstvena založba FF)

Sodelujeta: doc. dr. Mojca Marija Peternel in izr. prof. dr. Peter Mikša

Mojca Marija Peternel je v zadnjih štirih letih za Znanstveno založbo Filozofske fakultete izdala neke vrste triptih – serijo treh knjig t.i. planinske tematike oz. tematike planinske zgodovine.

Govorimo o sledečih delih: knjigi »Knjige za gorohodce : prvi planinski vodniki na Slovenskem« izdani leta 2020, pa naslednji z naslovom »Ljubiteljem kranjskih Alp!«: Kranjska podružnica Nemškega in avstrijskega planinskega društva izdani 2023 in še sveži »V višine in globine : nadaljevanje zgodbe o podružnicah Nemškega in avstrijskega planinskega društva na Slovenskem«.

V vseh treh knjigah se časovno osredotoča na obdobje od druge polovice 19. stoletja do prvih desetletij 20. stoletja. V prvi knjigi predstavlja gorniško literaturo v času od 70. let 19. stoletja do prve svetovne vojne v drugih dveh pa Nemško in avstrijsko planinsko društvo (DuOeAV) in njegovo delovanje ter vpliv na slovenski prostor. V okviru delovanja Nemškega in avstrijskega planinskega društva gre izpostaviti tudi ureditev vodništva. Z izvedbo prvega vodniškega tečaja na Slovenskem v Mojstrani leta 1894 pod okriljem  DuOeAV so bili namreč postavljeni temelji profesionalnega vodništva, ki je v tistem času mnogokrat bil tudi glavni vir za preživetje.

Besedna postaja v Knjigarni FF: V iskanju Buddhe: sprehodi po krajinah budistične filozofije (Znanstvena založba FF)

Sodelujejo: doc. dr. Nina Petek, prof. dr. Franci Zore in Sebastijan Pešec.
V monografiji V iskanju Buddhe: sprehodi po krajinah budistične filozofije svo­je raziskovalne izsledke iz srečevanj s tremi temeljnimi vejami budizma, namreč theravāda, mahāyāna in vajrayāna, ter njihovimi raznovrstnimi tokovi predstavi­jo nekateri raziskovalci in raziskovalke z Oddelka za filozofijo Filozofske fakulte­te Univerze v Ljubljani, ki v svoja primarna raziskovalna področja vključujejo tudi premisleke o budistični filozofiji. Prispevki se dotikajo raznovrstnih tematik, vsi pa z različnih perspektiv nagovarjajo tisto, kar predstavlja samo jedro budističnega nauka in odgovarja na preprosto in hkrati zagonetno vprašanje – kje je Buddha?

Besedna postaja v Knjigarni FF: Film, radio in televizija med pandemijo (Znanstvena založba FF)

Sodelujeta: doc. dr. Polona Petek in mag. Eva Vrbnjak.

Kako se je spremenila paradigma medijske krajine, ki so jo sprožile digitalizacija, datafikacija in algoritmizacija? Na kakšen način je pandemija pospešila in poglobila te procese? Kako se je koncept sekuritizacije implementiral v retoričnih bravurah slovenskega vsakdana med pandemijo? Zakaj je lockdown udejanjil in legitimiral strahove, ki so nas navdajali ob invaziji novih digitalnih tehnologij? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali na predstavitvi knjige Film, radio in televizija med pandemijo, ki jo je uredila doc. dr. Polona Petek. 

Besedna postaja v Knjigarni FF: Commemorating the First World War in the Former Yugoslavia in Dediščina spomenikov prve svetovne vojne (Znanstvena založba FF)

Sodelujejo: zasl. prof. dr. Božidar Jezernik, prof. dr. Vito Hazler in mag. Eva Vrbnjak.

Gosta tokratnih Besednih postaj Filozofske fakultete sta zasl. prof. dr. Božidar Jezernik in prof. dr. Vito Hazler, oba dolgoletna predavatelja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF, ki sta podpisana pod dve novi znanstveni monografiji. Prvi je souredil in skupaj s še 12 avtorji in avtoricami napisal knjigo Commemorating the First World War in the Former Yugoslavia (Zupaničeva knjižnica), ki med drugim govori o spomeniški dediščini jugoslovanskih vojakov, padlih v prvi vojni. Drugi je avtor vizualno bogate in obširne monografije Dediščina spomenikov prve svetovne vojne.

Če bi se malo potrudili, bi lahko obema knjigama poiskali nek ohlapen skupni imenovalec: to bi bila denimo tema spomina, spomenikov, padlih vojakov, prve svetovne vojne. A več o tem bosta povedala gosta, ki sta se v pogovoru dotaknila tudi koncepta »spominske krajine« in njegove (ne)vpletenosti v ideologijo, dejstva, da spomeniki zadevajo tako sfero osebnega kot političnega, pa vloge spomenikov pri oblikovanju slovenske identitete in tudi izjemno aktualnih, še vedno »odprtih« vprašanj, kot je denimo pokop žrtev iz Kočevskega Roga.